ORGANIZIRANJE IN VODENJE POSLOVNEGA PROCESA Z NAPREDNIMI SISTEMI PLANIRANJA

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija dela ORGANIZIRANJE IN VODENJE POSLOVNEGA PROCESA Z NAPREDNIMI SISTEMI PLANIRANJA Mentor: izred. prof. dr. Miroslav Jeraj Somentor: izred. prof. dr. Tone Ljubič Kandidatka: Barbara Trelc Kranj, februar 2006

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Miroslavu Jeraju in somentorju dr. Tonetu Ljubiču za svetovanje in pomoč pri oblikovanju diplomskega dela, gospodu Vanji Bufonu iz In-informatike za strokovno podporo. Zahvaljujem se tudi lektorici Margit Berlič Ferlinc, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Hvala tudi vsem, ki so me pri študiju vzpodbujali ter pomagali.

3 POVZETEK Z uporabo orodja za planiranje proizvodnje Syteline si podjetje Tajfun poskuša izboljšati svoj položaj med konkurenco. Orodje omogoča lažji vpogled in optimizacijo proizvodnih procesov. Syteline ponuja malo drugačen pristop k planiranju. Namesto da planiranje omeji na sam proizvodni obrat, vključi naročilo kupca, optimizacijo proizvodnje, stanje zalog in naročila dobaviteljem. Pri planiranju se uporablja APS (Advanced Planning Sistem). APS planiranje upošteva razpoložljivost materialov in proizvodnih kapacitet v realnem času ter plan dopolnjuje tako, da zmoremo kupcem v realnem času obljubiti datum odpreme (CTP - Capable To Promise). SyteLine terminiranje generira proizvodni urnik na osnovi posameznih dogodkov ali operacij in ne na podlagi celotnega delovnega naloga. S SyteLine APS napredno planiranje in terminiranje, ERP avtomatično planira in terminira materiale, proizvodne vire (stroji, delovna sila, orodja) ter kapacitete, naročilo za naročilom - z izločanjem mrtvih časov v procesu planiranja in zamud pri odpremi naročila kupcu. Tako lahko obratujejo z nižjimi zalogami, z manj potrate in kvalitetnejšim servisiranjem kupca. SyteLine pomaga koordinirati odpremo, prostore, zaloge in nedokončano proizvodnjo ter tudi upravljati proizvodnjo z maksimalno učinkovitostjo. KLJUČNE BESEDE: Planiranje Terminiranje APS Realni čas

4 ABSTRACT The company Tajfun is trying to improve their competitive position with the use of the Syteline tool for production planning. The tool allows easier insight and optimization of processes. Syteline offers a different approach to planning. Instead of constraining production to one production line, it includes the costumer, production optimization, stock levels and vendor vouchers. APS (Advanced Planning Systems) is used for planning. The APS planning considers the availability of material and production capacities in real time in such a way to keep the costumers promised delivery date (CTP - Capable To Promise). Syteline scheduling generates the production plan on the basis of individual events or operations and not on the basis of the entire job order. Syteline APS with advanced planning and scheduling allows the ERP automatically plan and schedule materials, production resources (machines, work force, tools) and capacities order by order, by removing deadlines in the process of planning and delays for order shipment. This is why they can work with less stock, with less waste and better customer service. Syteline helps to coordinate shipments, space, stock and unfinished production and also manages the production with maximum efficiency. KEYWORDS: Planning Sceduling APS Real time

5 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODA DELA TEORETIČNE OSNOVE TEORIJA Razvoj računalniške podpore TEORIJA PROGRAMA PLANIRANJE PROIZVODNJE ŽIVLJENJSKI CIKLUS NAROČILA KUPCA OBLJUBA PLANIRANJE NAROČILA Planiranje naročila S pomočjo orodja planiranje Ročno planiranje naročil v osnovnem proizvodnnem urniku (OPU) POTRJEVANJE NAROČIL Delovno omizje planerja materiala Planski detajli TERMINIRANJE Terminiranje naročila IZVEDBA ZAKLJUČKI LITERATURA IN VIRI... 47

6 1 UVOD V današnjem času je poslovna informatika zelo pomemben dejavnik uspešnega delovanja organizacije. Potrebe po pravočasnih in kakovostnih informacijah so prisotne na vsakem delovnem mestu. Približevanje našega gospodarskega sistema pogojem razvitega tržnega gospodarjenja postavlja pred organizacijo velike zahteve za prilagoditev novim razmeram. Da dosežemo omenjeni nivo, morajo biti poslovni procesi znotraj organizacije primerno organizirani, usklajeni, racionalni ter podprti s sodobno tehnologijo. V doseganju in predvsem ohranjanju tega cilja je med drugim osnova sodobno zasnovana proizvodnja, kakor tudi primeren poslovno informacijski sistem. Namen ali cilj uvedbe oziroma zamenjave poslovno informacijskega sistema je učinkovitejše poslovanje ob zmanjšanju stroškov, prilagajanje poslovanja zunanjemu okolju in ohranitev konkurenčnega položaja podjetja na trgu. V diplomi bom opisala način planiranja proizvodnje s pomočjo programa Syteline Ker je planiranje proizvodnje specifično za vsak poslovni sistem, Syteline 7.03 ponuja veliko možnosti za prilagoditev nastavitev posameznemu sistemu. Syteline 7.03 predstavlja veliko pridobitev podjetjem, ker vključuje sistem za napredno planiranje in terminiranje (APS - advanced planning sistem). Napredno planiranje in terminiranje gradi proizvodne operacije oddelka neposredno iz zahtev s sinhronizacijo proizvodnje po posameznih naročilih. APS planiranje upošteva razpoložljivost materialov in proizvodnih kapacitet v realnem času ter plan dopolnjuje tako, da kupcem v realnem času obljubimo datum odpreme (CTP - Capable To Promise). SyteLine terminiranje generira proizvodni urnik na osnovi posameznih dogodkov ali operacij in ne na podlagi celotnega delovnega naloga. Slednje omogoča terminerju boljšo izrabo virov pri terminiranju virov in bolj realistično dvižno listo za proizvodnjo. SyteLine terminiranje in planiranje uporabljata iste tabele in podatke, kar zagotavlja popolno sinhronizacijo plana in urnika. Bolj kot integriramo in sinhroniziramo procese, bolj se lahko skoncentriramo na kvalitetnejšo in hitrejšo izdelavo proizvodov. S pomočjo tega sistema postane podjetje in njegov proizvodni proces bolj fleksibilen in konkurenčen. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 1 od 53

7 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Naloga obravnava problem optimizacije planiranja in razporejanja za konkretno podjetje. Trenutni MRP sistem ne nudi zadovoljivega nivoja integracije med procesi prodaje, proizvodnje, skladišča in nabave. Sistem je najbolj učinkoviti v stabilnem in enostavnem proizvodnem okolju. Izračunava plane vsakič od začetka, kar traja zelo dolgo, da izračuna želene informacij. Sistem uporablja samo metodo planiranja nazaj s fiksnim proizvodnim časom in neomejene kapacitete virov. MRP samo enkrat planira, pri čem upošteva neomejeno kapaciteto virov in materiala ter enostaven časovni potek proizvodnje. Material locira po pravilu»prvi pride, prvi postrežen«, ki velikokrat ne doprinese optimalnega plana. Z uvedbo novega informacijskega sistema Syteline, ki podpira APS, si podjetje želi optimizirati proces proizvodnje. SyteLine pomaga koordinirati odpremo, prostore, zaloge in nedokončano proizvodnjo ter tudi upravljati proizvodnjo z maksimalno učinkovitostjo. APS sistem je oblikovan kot dodatek ERP sistemu. S tem lahko črpa informacije iz skupne baze podatkov za oblikovanje terminskih planov znotraj omejitev; na primer kapacitete. Nov terminski plan nato nadomesti MRP plan. APS sistemi nudijo optimizacijo kapacitet za oblikovanje strateških in podrobnih terminskih odločitev. Pri optimizaciji težimo k temu, da na podlagi ekonomskih kriterijev in prioritet podjetja skušamo najti najboljšo rešitev. Pri tem upoštevamo tudi ostale omejitve kot kapacitete virov in zalog. Rešitev v celoti podpira logistiko materialnih tokov, od nabave in skladišč do gibanja materiala skozi proizvodnjo. Nadzor materialnih tokov poskrbi, da v vsakem trenutku vemo, kje je material in kateremu postopku v delovnem nalogu pripada. Bistvo planiranja in terminiranja se vidi, ko podjetje poskuša izboljšati delo s strankami in učinkovitost proizvodnje hkrati. Podjetja so prisiljena, da bolje izkoristijo obstoječe vire (ljudi, stroje in orodja), kot da bi nabavila ali pridobila nove vire. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA IN INFORMATIKA d.o.o. je podjetje v zasebni lasti s sedežem v Ljubljani. Glavna usmeritev Skupine IN je uporaba sodobnih informacijskih tehnologij pri obnovi obstoječih informacijskih sistemov končnega uporabnika in dograjevanje organizacije uporabnika, ki obsega postavitev aplikacije od zamisli do končne izvedbe. IN INFORMATIKA kot poslovni partner podjetja MAPICS (Frontstep) ponuja slovenskim uporabnikom dve bogati družini programskih rešitev SyteLine in CRM/SCM. Programski paket SyteLine je namenjen podjetjem, ki gradijo svojo strategijo na elektronskem poslovanju ali pa iščejo celovito rešitev za vodenje proizvodnega podjetja. Programski paket SyteLine je sestavljen iz različnih rešitev in programov. Med njimi je najpomembnejši SyteLine ERP (Enterprise Resource Planning), ki predstavlja celovit on-line informacijski sistem poslovno proizvodnega podjetja in je primeren tako za vodenje posameznega podjetja, kot tudi za vodenje korporacije z več podjetij znotraj Slovenije ali v mednarodnem okolju. Rešitev v celoti podpira logistiko materialnih tokov, od nabave in skladišč do gibanja materiala skozi proizvodnjo. Nadzor materialnih tokov poskrbi, da v Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 2 od 53

8 vsakem trenutku vemo, kje je material in kateremu postopku v delovnem nalogu pripada. SyteLine ERP omogoča planiranje vseh virov podjetja (materialne, kadrovske, strojne, finančne in druge), z omejitvami ali brez, in to skozi izbrano časovno obdobje od določenega datuma naprej ali nazaj. Obremenitve in preobremenitve so prikazane grafično, bodisi za celotno proizvodnjo, oddelek ali posamezni delovni center. Na voljo so simulacije dodatne izmene, simulacije naložbe v nov stroj in podobno. Rešitev s SyteLine ERP je celovita in dobljena v realnem času, kar pomeni, da so vsi dogodki takoj ažurirani v sistem in samodejno ovrednoteni z različno prednastavljenimi parametri. V diplomi bomo analizirali uporabo in izvajanje programskega paketa Syteline v podjetju Tajfun d.o.o. TAJFUN Planina d.o.o. je zasebno proizvodno podjetje s 115 zaposlenimi in več kot 35. letno tradicijo. Vseskozi se je veliko vlagalo v kadre in opremo ter se iz obrtne delavnice razvilo v moderno podjetje. Danes so največji proizvajalec gozdarskih vitlov v Evropi. S svojimi izdelki so prisotni po celem svetu. Izvažajo približno 90 % svoje proizvodnje v preko 20 evropskih in čezoceanskih držav. Vsi njihovi vitli ustrezajo mednarodnim standardom o kakovosti in varnosti. Imajo širok program enobobenskih gozdarskih vitlov (vlečna sila od 30 kn do 100 kn). Proizvajajo pa tudi dvobobenske gozdarske vitle in rezalno-cepilne stroje. Proizvodni program zajema proizvodnjo: Enobobenskih gozdarskih vitlov na tritočkovni sistem, vlečne sile od 30 kn do 100 kn, z možnostjo mehanskega (30 kn - 80 kn) ali hidravličnega (40 kn kn) upravljanja. Hidravlični vitli so lahko opremljeni tudi z radijskim daljinskim upravljanjem; Dvobobenskih gozdarskih vitlov na tritočkovni sistem, vlečne sile 2 x 50 kn s hidravličnim upravljanjem in možnostjo daljinskega upravljanja; Linearnih vodil; Rezalno-cepilnih strojev RCA 320. Pred implementacijo programskega paketa Syteline se je planiranje proizvodnje izvajalo po MRP metodi, planiranje dobav in med skladiščnih premikov pa po ad-hoc metodi. Proizvodnji plan se je oblikoval na podlagi normativnih časov izdelave posameznih sestavnih delov in izdelka. Čas izdelave je odvisen od konfiguracije izdelka oziroma sestave kosovnice. Konfiguracija izdelka določi, iz katerih sestavnih delov in materialov je sestavljen končni izdelek. Končni izdelek je lahko osnovna različica ali nadgradnja osnovne različice z dodatnimi funkcijami, vsak dodatek spremeni kosovnico in posledično čas izdelave. V planu niso zajeli zmogljivosti proizvodnje, kapacitet strojev in razpoložljivosti resursov, plan je bil zasnovan na podlagi pretočnih časov. Velik del proizvodnje se je planiral na podlagi naročil kupcev oziroma serij. Serije so zajemale naročila, ki naj bi bila izdelana v istem časovnem intervalu. Naročene izdelke (kosovnice) so pomnožili z normativnim časom izdelave posamezne konfiguracije in izračunali možen čas dostave kupcu. Ko se je oblikoval delovni nalog za izdelavo sestavnih delov ali izdelka, je skladiščnik pregledal zaloge in izračunal, koliko materiala še potrebuje za izpolnitev proizvodnih zahtev serije. Ob dobavi materiala se je proizvodni proces pričel. Potek proizvodnje je bil določen z delovnim nalogom oziroma z naročeno konfiguracijo izdelka. Delovni nalog se je premikal z materialom oziroma z izdelkom skozi proizvodni proces. Glede na naročen izdelek na delovnem nalogu se je določil potek oziroma pot Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 3 od 53

9 materiala skozi proizvodnjo. Po vsaki operaciji se je obdelani material ali sestavni del odložil na vnaprej definirano mesto. Ta začasna skladiščna mesta se nahajajo ob proizvodni liniji. Materiali in sestavni deli tam počakajo, da se naslednje delovno mesto oziroma operacija sprosti. V času, ko ni bilo dovolj naročil za optimalno izkoriščanje proizvodnje, so delali na zalogo. Količino in konfiguracijo izdelkov na zalogo so določil na podlagi preteklega povpraševanja in trendov v razvoju. Tudi za te izdelke so oblikovali delovne naloge, ki so jih spremljali skozi proizvodnjo. Proizvodni proces je bil računalniško podprt samo do te mere, da so pretočne čase izračunavali na podlagi konfiguracij naročenih izdelkov. Posamezne poslovne funkcije v proizvodnji oziroma v podjetju niso bile povezane oziroma informacijsko podprte. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Z diplomsko nalogo bomo skušali prikazati uporabnost in funkcionalnost uporabe APS. Prikazati želimo, da se z uporabo Syteline in APS izboljša proizvodni proces in da na ta način bolj podpremo in povežemo poslovanje podjetja. S Syteline naj bi imel planer manj dela z kalkulacijami in analizami. Svoje delo naj bi usmerjal v razporejanje in določevanje končnega plana. Na razpolago smo imeli le testno bazo Syteline. Na bazi smo imeli sicer dejanske podatke iz podjetja Tajfun, ampak le ti niso bili v realnem času, ker testna baza ni bila povezana s podjetjem. Baza je vsebovala tekoče in dejanske podatke, ki so jih uporabljali za planiranje proizvodnje. 1.4 METODA DELA Študij literature o orodju Syteline. Testiranje po načelu črne škatle. Analize in primere smo izvedli v Syteline Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 4 od 53

10 2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 TEORIJA RAZVOJ RAČUNALNIŠKE PODPORE Sodobni sistemi planiranja in vodenja proizvodnje so računalniško podprti, čeprav to ne pomeni, da so popolnoma avtomatizirani in da so ljudje iz njih izključeni. Sistemi planiranja in vodenja proizvodnje vodijo ljudje ob pomoči zmogljivih orodij, računalnikov in računalniških aplikacij. Za dobre rezultate je potrebno tako sposobno in motivirano osebje, kot tudi dobro zasnovana in stabilna računalniška podpora. S planiranjem naj bi povezali čim več posameznih poslovnih procesov v eno funkcionalno enoto, ki zagotavlja usklajeno delovanje podjetja. Pomembnost računalniške podpore pri planiranju se vidi v hitrosti in natančnosti obdelave podatkov. S tem si zagotovimo, da se nič ne prepusti naključju, upoštevamo vse dejavnike in zagotovimo nemoteno poslovanje. Skozi razvoj računalniške podpore planiranja in vodenja proizvodnje je razvidno, da vsaka nova stopnja razvoja zajema širše področje. Na začetku je le planiranje materialnega toka, novejši sistemi pa že vključujejo celotno poslovanje podjetja. Začetno poslanstvo računalniške podpore je bilo zgolj v evidenčni funkciji. Klasični informacijski sistemi so uporabnikom pomagali pretežno pri avtomatiziranju poslovnih postopkov ter managerjem pri vsakodnevnih poslovnih odločitvah. Računalniška podpora se danes uporablja kot strateško orodje, ki omogoča ne le pregled podatkov ter izvedbo komunikacij, temveč tudi informacijsko podporo skupinskemu delu in preprost dostop do želenih podatkov. Današnja nova dodana vrednost podpori postaja sposobnost zgodnjega odkrivanja neprijetnih dogodkov in predvsem njihove natančne predstavitve. Vodstvo podjetja mora imeti na voljo informacije za strateško načrtovanje poslovanja v pogojih, ki se neprestano spreminjajo. Računalniška podpora se danes obravnava kot strateška in nikakor le podporna dejavnost. MRP / CRP Planiranje materialnih potreb/ planiranje kapacitet MRP (Material Requirements Planning) in CRP (Capacity Requirements Planning) sta nastala konec šestdesetih let kot razmeroma enostavni orodji za analizo strukture proizvodnih procesov na osnovi tehnične dokumentacije, kosovnic in proizvodnih postopkov. Da določita časovno razporeditev potreb, MRP/CRP uporabljata standardizirane dobavne čase za kupljene komponente in izračun pretočne čase za izdelane sestavne dele in generirata priporočila za izdelavo delov. Pri tem menita, da so kapacitete virov tako v proizvodnji kot v nabavi neomejene, ne upoštevata nobenih omejitev in ne skušata optimirati predlogov. Prav tako ne posredujeta informacij o morebitni potrebni spremembi plana proizvodnje, če kaže, da ga ne bi bilo mogoče realizirati. MRP/CRP sta bila smiselna in uporabna le v okolju stabilnih diskretnih repetitivnih proizvodnih procesov z bogato strukturiranimi izdelki. MRP II Sistem hierarhičnega centraliziranega planiranja proizvodnih virov Pri koncu sedemdesetih let je bil oblikovan koncept organizacije planiranja, ki zajema vse funkcije planiranja in vodenja, MRP II (Manufacturing Resources Planning). MRP/CRP je obogatil tako, da je pokril še dodatne procese planiranja, predvsem pa je uvedel povratne Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 5 od 53

11 zanke, sicer ne toliko, da bi avtomatsko optimirali in popravljali plane, pač pa da bi ugotavljali in opozarjali na neustrezne zmogljivosti virov tako na strani dobaviteljev kot proizvodnje. MRP II se pogosto jemlje kot koncept planiranja potreb po vseh virih na vseh področjih proizvodnje (strojne kapacitete, zaloge materiala, zaposleni, kosovnice, orodja, finance). Celoten problem se razdeli na posamezne delne probleme, ki se jih potem postopoma rešuje enega za drugim, tako da se skrajšuje časovno obdobje planiranja in hkrati povečuje natančnost in zanesljivost planov. Povezovanje delnih nalog se izvaja od zgoraj navzdol. Rezultati višjih planskih ravni določajo cilje in omejitve za nižje ravni. Če so rezultati nižje ravni neustrezni, se s povratno zanko to signalizira nazaj na nadrejeno raven, kar ima za posledico revizijo plana na višji ravni. MRP II je usmerjen predvsem v okolje stabilnih diskretnih repetitivnih proizvodnih procesov, prilagajanje v specifična okolja ni enostavno. Temeljne značilnosti koncepta MRP II so: Hierarhični koncept planiranja problem razdelimo na delne probleme, tako skrajšamo časovno obdobje planiranja in povečujemo zanesljivost planov. Integracija podatkov, virov, logistika, controlling. Prilagodljivost možnost prepoznati spremenjene pogoje in nanje reagirati brez zakasnitve. MRP II uporablja načelo potiskanja, vsako delovno mesto v skladu s predvidenem rokom terminskega plana izvede zahtevano operacijo na identih in jih preda (potisne) na naslednje delovno mesto ne glede na to, ali je v tem trenutku to delovno mesto prosto. Tako nastajajo medfazne zaloge obdelovancev. Za realizacijo naročil so potrebni dolgi pretočni časi. MRP II izračuna plane vsakič od začetka, zato pa traja zelo dolgo, da pride do želenih informacij. Sistem uporablja samo metodo planiranja nazaj in planira samo enkrat, pri čemer upošteva neomejeno kapaciteto virov in materiala ter enostaven časovni potek proizvodnje. Material alocira po pravilu»prvi pride, prvi postrežen«, ki velikokrat ne doprinese optimalnega plana. Takšen sistem je zelo tog in neprilagodljiv, vsak odklon na nižjih časovnih nivojih sproži obširna in dolgotrajna usklajevanja na višjih časovnih nivojih. Koncept MRP II se lahko uspešno uporabi predvsem takrat, kadar je možno napovedovanje potreb in kjer so zagotovljeni pravilni in zanesljivi osnovni podatki o proizvodnji. Kanban Kanban je japonski izraz, ki pomeni vidni zapis, temelji na uporabi načela vlečenja. Kanban kot tak je dokument, običajno kartica ali zaslonska slika. Uporabljata se dve vrsti kartic: kanban zahtevnica in kanban delovni nalog. Kadar se sistem razširi tudi do dobaviteljev, nastopi še tretji kanban naročilnica. Kanban zahtevnica opredeljuje količino, ki jo sledeči delni proces zahteva od predhodnega, kanban delovni nalog pa določa obseg proizvodnje delnega procesa. Ker za nemoteno delovanje proizvodnje potrebujemo medfazne zaloge, ki pokrivajo porabo v času cikla nove proizvodnje, so vsi za izdelavo določene količine nekega izdelka potrebni materiali in sestavni deli odloženi na primernih odlagalnih mestih v primernih transportnih enotah. Celotna veriga omogoča, da vsakdo prejme potrebno vrsto materiala oziroma sestavnih delov ob pravem času in v potrebni količini. Sistem kanban je primeren izključno za velikoserijsko proizvodnjo velikega števila inačic končnega izdelka, sestavljenih iz manjšega števila variant njegovih komponent. Zaželeno je čim manjše nihanje potreb oziroma čim enakomernejša proizvodnja. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 6 od 53

12 Glavna razlika med kanban pristopom in MRP pristopom je v tem, da kanban potegne materiale v sistem na osnovi navzdol usmerjenih zahtev. V MRP pristopu pa predhodno določeni urniki prožijo sproščanje materialov preko križanj materialnih poti. Just in time Just in time je sistem, ki uporablja načelo potegni, sloni na kontinuiranem povečanju hitrosti proizvodnje skozi izločitev odmeta, kjer le-ta ne dodaja vrednosti s stališča kupca. Osnova just in time pristopa je v primerjavi trenutnega časa cikla s časom dodajanja nove vrednosti v procesu. Razlika med njima je izboljšanje območja priložnosti. Naslednji pristop k uveljavljanju»just in time«filozofije je osredotočenje na zmanjševanje velikosti enot obdelave. Zmanjševanje velikosti enot obdelave nam zmanjšuje obseg inventarja, kar povzroči zmanjševanje le-tega v sistemu, zmanjševanje stroškov in izboljšanje pretoka denarja. Kontinuiran proces izločanja vseh odmetov ali tudi alternativni pristop zmanjševanja velikost enot obdelave povečujeta hitrost proizvodnje. ERP Planiranje podjetniških virov V zgodnjih devetdesetih letih je bil oblikovan koncept ERP (Enterprise Resources Planning), ki je MRP II razširil tako, da je pokril poleg procese planiranja proizvodnje tudi procese v pomožnih in spremljajočih dejavnosti proizvodnje in drugih poslovnih funkcijah podjetja. ERP tako pokriva vsa področja poslovanja podjetja, od prodaje preko razvoja proizvodov in proizvodnih procesov, planiranja proizvodnje, proizvodnje in spremljajočih dejavnosti, sistema kakovosti, nabave, gospodarjenje z materialom, planiranja distribucije in eksternega transporta ter gospodarjenja s človeškimi viri do računovodstva, knjigovodstva, controling in financ. V osnovni obliki ERP ne pokriva nadgradnje informacijskih sistemov s sistemi za poslovodje, vodenje proizvodnih procesov in neposredno zajemanje in vrednotenje podatkov iz proizvodnega procesa. ERP sistemi so sodobne računalniške rešitve za podporo informacijskih sistemov podjetij. Strukturirani (sestavljeni) so iz standardiziranih (vendar dovolj fleksibilnih) referenčnih modulov. Vsak referenčni modul je dejansko samostojna računalniška rešitev, vendar dobi pravo vrednost ERP sistem predvsem kot integrirana celota. ERP sistemi zahtevajo preurejanje poslovanja podjetij in močno združujejo (integrirajo) vse poslovne procese in računalniške rešitve. ERP sistemi omogočajo ob pomoči programov za podporo delovnih procesov, oblikovanje in optimiranje poslovnih procesov, preprečujejo podvajanje dela, onemogočajo nepotrebno delo in naravnost zahtevajo timsko delo. Lastnosti s tehnološkega vidika: dejanska neodvisnost od strojne in sistemske programske opreme, visoka stopnja združljivosti (prodajalci temu rečejo popolna) sistema, relativno visoka stopnja fleksibilnosti, navidezna enotna struktura tabel, podpora fazni(modularni) uvedbi in skrajšan čas uvedbe. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 7 od 53

13 Lastnosti s poslovnega vidika: povrnitev naložbe v kratkem času, kontroliran in kompatibilen reinženiring poslovnih procesov, osredotočenost na rešitve, ki temeljijo na referenčnih modulih, ena sama vhodna podatkovna točka, omogočanje hitrih in kakovostnih informacij - nudijo možnost izdelave sprotnih (procesnih) poročil (Real -Time Accounting), sposobnost prilagajanja novih IT potrebam podjetja (e-poslovanje), relativno kvalitetno razvite in vgrajene kontrolne procedure in možnost revizije tako poslovnih, kakor tudi revizijskih računalniških rešitev (saj so tudi te množica tabel, procedur, ekranskih prikazov in tiskanih poročil. Torej kot druge računalniške rešitve). Prednosti, ki jih bo pridobilo podjetje z ERP, se nanašajo na: optimiranje delovnega kapitala s poudarkom na zmanjševanju stroškov v vhodnoizhodni procesni verigi, optimiranje vhodno-izhodnih zalog s poudarkom na zagotavljanju nepretrganosti poslovanja ter vpogled v vsakem trenutku, kaj je v zalogi in kje, izboljšanje komuniciranja s poslovnimi partnerji glede na povečanje stopnje konkurenčnosti, omogočanje oziroma izboljšanje e-poslovanja, informacijska inventura in ozdravitev podjetja. APS Napredno planiranje APS (Advanced Planning Sistem) se je razvil zaradi napredka v informacijski tehnologiji. Uporablja nove tehnike za planiranje in terminiranje, ki upoštevajo omejitve za optimizacijo plana: razpoložljivost materiala, kapaciteto strojev in zaposlenih, zahteve kupcev (datum dostave), varnostne zaloge, stroške, zahteve distribucije. APS je bil oblikovan kot dodatek ERP sistemu. S tem lahko črpa informacije iz skupne baze podatkov za oblikovanje terminskih planov znotraj omejitev; na primer, kapacitete. Nov terminski plan nato nadomesti MRP plan. Koncept optimizacije zahteva, da APS pretehta omejitve in druga poslovna pravila da izračuna optimalno uporabo materialov in kapacitet virov. To prispeva k zmanjševanju stroškov predvsem na področju zalog in pripravljalnih časov ter k povečanju zmogljivosti proizvodnje, da pravočasno izpolni naročila kupca. Med optimizacijo APS skuša najti najboljši plan tako, da večkrat ponovi postopek planiranja (nazaj in naprej). Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 8 od 53

14 APS zajame naslednje koncepte: Sočasno upoštevanje materialnih in proizvodnih virov, Algoritem za optimizacijo, ki upoštevajo omejitve in cilje, Črpanje iz baze podatkov v realnem času, Podpora odločanja v realnem času, Razpoložljivost v realnem času (ATP available to promise). APS sistemi nudijo optimizacijo kapacitet za oblikovanje strateških in podrobnih terminskih odločitev. Pri optimizaciji težimo k tem da na podlagi ekonomskih kriterijev in prioritet podjetja skušamo najti najboljšo rešitev. Pri tem upoštevamo tudi ostale omejitve kot kapacitete virov in zalog. APS sistemi pokrivajo tako široko področje, ker rešujejo probleme, ki se pojavljajo skozi vse procese v podjetju. APS se uporablja za oblikovanje in izbiranje najbolj stroškovno ugodne rešitve izmed vseh opcij oziroma alternativ, ki jih podjetje ima na voljo. Alternative se lahko nanašajo na dobavitelje, izračune in zaporedje operacij. Baza podatkov APS je tako zasnovana, da lahko hitro in enostavno črpa podatke iz proizvodnih in ostalih procesov v podjetju. Plani in terminski plani, ki jih oblikuje APS vpliva na vse procese v podjetju, le da je malo uporabnikov sistema. Obseg APS ni omejen na planiranje in terminiranje proizvodnje, vključuje široko ponudbo rešitev. Področje, ki jih rešitev vključuje: Strateško in dolgoročno planiranje Rešitev pripomore k načrtovanju asortimenta izdelkov, potencialnih tržišč, prepletajočih ciljev. Načrtovanje mreže materialnega toka Optimiziranje mreže resursov trenutnih dobaviteljev, kupcev, proizvodnih lokacij in delovnih centrov. Rešitev je koristna pri določitvi lokacije novih sredstev za izpolnjevanje zahtev kupcev. Glavna naloga rešitve je v oblikovanju primernega razmerja med količino zalog in višino prevoznih stroškov. Načrtovanje in planiranje povpraševanja Rešitev uporablja statistično in časovno matematiko za izračunavanje napovedi, ki temeljijo na pretekli prodaji. Na podlagi izračunov napovedi lahko pospešujemo prodajo v obdobjih, kjer povpraševanje ne dosega zmožnosti proizvodnje. Planiranje prodaje in operativno planiranje Proces zajema preoblikovanje napovedi povpraševanje v izvedljiv operativni plan. Proces na podlagi proizvodnih zmožnosti in plana nabave izračuna, če lahko napoved povpraševanja izpolnimo. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 9 od 53

15 Planiranje zalog Rešitev določi optimalni nivo in lokacijo zalog končnih izdelkov za izpolnitev zahtev kupcev. Planiranje materialne verige Plan materialne verige primerja napoved po dejanskem povpraševanju za oblikovanje glavnega plana. Plan zajema več proizvodnih in distribucijskih obratov za optimizacijo proizvodnih, distribucijskih in prevoznih resursov. Planiranje proizvodnje Rešitev oblikuje glavni plan, ki upošteva omejitve za en obrat. Plan temelji na razpoložljivosti materiala, kapaciteti obrata in druge dejavnike. Proizvodni cikel se običajno izpelje za kritične materiale. Planiranje distribucije Glede na dejanske prevozne stroške in potrebe po materialu oblikuje izvedljiv plan distribucije zalog končnih izdelkov na različne lokacije ali h kupcem. Plan distribucije mora zagotoviti potrebe za napoved oziroma za dejansko povpraševanje. Planiranje transporta Rešitev uporablja dejanske prevozne cene za zmanjševanje dobavnih stroškov. Optimizira vhodni in izhodni tok materiala za povečanje izkoristka prostora na prevoznih sredstvih in za zmanjševanje stroškov. Terminiranje proizvodnje Oblikuje optimalni terminski plan glede na podrobno konfiguracijo izdelkov, kapaciteto delovnih centrov in tok materiala. Plan zajema zaporedje in pot delovnih nalogov skozi obrat. Terminiranje dobave Rešitev poda izvedljiv terminski plan dobav za izpolnitev dobavnega roka kupca. Določi optimalno metodo in čas za dobavo v okviru dobavnih rokov kupca. Planiranje je razdeljeno na te nivoje, ker ni možno optimirati vseh nivojev hkrati, APS zajema le tri nivoje; planiranje materialnih potreb (SCP supply chain planning), planiranje proizvodnje in terminiranje proizvodnje. Največkrat se uporablja planiranje proizvodnje oziroma oblikovanje glavnega plana za en obrat ali skupino podobnih obratov. Planiranje proizvodnje planira kako in kdaj moramo proizvesti glede na materialne omejitve in omejitve virov, da dosežemo povpraševanje kupcev. APS ponuja kombinacijo orodij za oblikovanje in planiranje, ki uporabljajo matematične izračune za optimizacijo materialnega toka skozi proizvodno verigo. V osnovi ponuja posamezna orodja za planiranje, za obvladovanje povpraševanja, distribucije, proizvodnje, materialnega toka, nabave in dostavo, ki se prekrivajo v celovitem informacijskem sistemu (ERP - Enterprise Resource Planning). Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 10 od 53

16 APS pripomore k boljši odzivnosti na kupčevo naročilo na tri načine, omogoča vpogled zasedenosti virov, prikaže posledice spremembe enega naročila na ostala naročila, pripomore k bolj učinkoviti izdelavi v proizvodnem obratu. Čeprav je APS sestavljen iz več funkcionalnih modulov, na primer napovedovanja povpraševanja, terminiranja, planiranja materialov, in drugega se lahko uporablja kot integrirana rešitev. V centru leži zmožnost za oblikovanje praktičnega, podrobnega plana dela za dosego proizvodnih ciljev. Namen terminiranja v proizvodnji je, da se glavni plan in plan materialov avtomatično preoblikujeta v praktični program operacij čas začetka in konca delovnega naloga, katere operacije so za dokončanje, čas in zasedenosti strojev. Vpliv implementacije APS na planerje in planiranje: Namesto planiranja proizvodnje planerji skrbijo za delovanje, obdelovanje in podporo APS. APS občutno zmanjša čas obdelave in materialne oskrbe. Zaradi hitre obdelave podatkov APS zmore ponuditi več simulacij in alternativnih rešitev. Zaradi kvalitete terminiranja, hitrosti kalkulacij in povezanost sistema je odzivnost na zahteve kupcev povečana. APS lahko delimo na: Sistem za planiranje posameznega delovnega naloga (sistem za posamezni delovni nalog temelji na terminiranju več posameznih delovnih nalog skozi več delovnih centrov in strojev.) Sistem za planiranje serijsko proizvodnjo (sistem za serijsko proizvodnjo temelji na času proizvodnje, nihanju nivoja zalog in zaključevanju oziroma pakiranju). Sistem za posamezni delovni nalog APS sistem za posamezni delovni nalog izvaja planiranje in terminiranje na podlagi VATI analize. VATI analiza dodeli kosovnice v štiri razrede, ki nato pogojujejo način analize. Oblike kosovnic: V malo vhodnih materialov se preoblikuje v veliko različnih končnih izdelkov ali polizdelkov (osnovna kemična raztopina) A veliko vhodnih materialov se preoblikuje v malo končnih izdelkov ali polizdelkov (pralni stroj) T osnovni izdelek ki se lahko uporabi v različnih kombinacijah I kosovnica za serijsko proizvodnjo Nastavljanje omejitev Proces planiranja zajema dve aktivnosti za dosego želene rešitve. Eno je aplikacija programiranja standardnih omejitev, to zmanjša število možnih rešitev problema. Uporaba omejitev za oblikovanje terminskega plana se izvaja na začetku procesa, ampak uporaba je možna tudi med procesom. Drugo je uporaba interaktivnega iskanja, z uporabo različic»razveji in omeji«procese, procesi pomagajo pri potrditvi in izvršbi alternativnih odločitev. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 11 od 53

17 Proces razvej in omeji - Branch and bound To je algoritem, ki se uporablja za vzvratno iskanje (backtracking) Tehnika temelji na oblikovanju odločitvenega drevesa, ki se uporablja za iskanje raznih alternativ, hkrati pa zapiše, katere veje so bile dovoljene, katere pa ne. Na ta način lahko algoritem išče vzvratno do prejšnje odločitvene točke, kjer se drevo razcepi na več dovoljenih vej in išče po drugi veji za dokončno rešitev. Algoritem preišče vse možne veje, na primer, da je veja A ponudila eno rešitev, bo algoritem šel nazaj in preiskal še vejo B, če je tam tudi možna rešitev, nato ju primerja med seboj. Algoritem postavi tudi meje da omeji število možnih rešitev. Algoritem ne upošteva planov, ki so izven meja. Možne rešitve lahko poiščemo tudi s pomočjo simulacije. Z uporabo simulacije ustvarimo model situacije oziroma problema, ki ga želimo rešiti. Model je načeloma sestavljen iz pravil, enačb in omejitev. Uporaba simulacije je bolj pogosta v proizvodnji, ocenjevanju zalog, kapitalskem planiranju kot v APS. Stimulacijski modeli imajo tri kriterije: 1. človeška interakcija s stimulacijskem modelom, 2. vpliv izrednih dogodkov na model, 3. način, kako periodično oceniti napredovanje. Sistemi za serijsko proizvodnjo Okolje serijske proizvodnje je prepoznavno po standardni postavitvi proizvodnje in zmožnostjo proizvodnje velike količine materiala. Material se premika skozi proizvodnjo nepretrgoma ali v serijah. Terminiranje serijske proizvodnje temelji na hitrost proizvodnje, nivoju zalog in končni sestavi in pakiranju. Postopek terminiranja Napredno planiranje in terminiranje serijske proizvodnje vključuje nepretrgan APS stimulacijski model. Proizvodnmu procesu rečemo tudi procesni vlak. Vlak je sestavljen iz verige, ki je sestavljena iz enot. Enota opravlja eno operacijo v procesu. Omejitve terminiranja Omejitve pri terminiranju serijske proizvodnje se navezujejo na širino in težo proizvodnje. Omejitev obsega tudi proizvodni ciklus in rotacijske plane. Ob stalnem toku proizvodnje zaporednih serij iz istega materiala ali produkcije velikih količin, potrebuje ritem, ko napreduje, vzdrževati pa mora stalno visoko proizvodnost, učinkovitost in kvaliteto. Fiksne omejitve Fiksne omejitve izhajajo iz fizičnih omejitev in tehničnih omejitev. Te omejitve zajemajo maksimalno količino zalog, minimalno in maksimalno hitrost procesa, hitrost pakiranja Fiksne omejitve so zapisane v APS kot absolutna pravila in se ne spreminjajo pri generaciji terminiranja. Mehke omejitve Smisel terminiranja je v povečanju in zmanjševanju količine zalog, trajanju procesnih časov, ekonomiji celotnega procesa. V terminiranju se določijo nivoji količine zalog, čas proizvodnje in frekvenca premikov. Mehke omejitve se določajo na podlagi ocene procesa. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 12 od 53

18 Strateške omejitve To je vrsta mehkih omejitev, ki izhaja iz komercialnih in operacijskih pravil. Pravila kot: delo v enem obratu ne sme trajati dalj kot štiri ure, izdelava izdelkov za kupca X ne sme nikoli zamujati, prenosi na drugi obrat le med tednom, nobenih sprememb urnika proizvodnje dva dni pred začetkom. Ob nastavitvi omejitve se tudi dodeli visok strošek za prekoračitev omejitve, npr. da se kupcu X pozno odpremi, se zaračuna strošek (penali) podjetju. To pri planiranju pride v poštev, ko je izdelava pozna, planer prikaže, da se stroškovno splača drugo naročilo podaljšati, kot da ta zamuja. Sistemi za APS ozka grla Ozko grlo je zastoj v procesu ali delovnem centru, kjer nikoli ne dovoljuje optimalno oziroma maksimalno izvajanje proizvodnega procesa. Ozka grla lahko rešujemo na dva načina: Izložek ozkih grl postavimo na maksimum Izložek ozkega grla pogojuje produktivnost proizvodnega procesa. Zato izboljšave ozkega grla bistveno bolj vplivajo na proizvodnjo kot izboljšave drugod. Prvi ukrep pri zagotavljanju maksimalnega izložka ozkih grl je, da za zagotovimo zadostno količino vhodnih materialov in nemoteno delovanje (brez zastojev, popravil ). Vhodni material lahko izhaja iz prejšnjega delovnega centra ali procesa ali iz skladišča materiala in surovin. Zadostno količino materiala zagotovimo tako, da povečamo izložek iz prejšnjega delovnega centra ali procesa (proces izdaje iz skladišča) do tolikšne mere, da se ustvari vrsta pred ozkim grlom. Vrsta mora biti tako dolga, da zagotovi nemoteno delovanje ozkih grl v primeru zastoja prejšnjega procesa ali povečano delovanje ozkih grl. Zaporedje izdelka na ozkih grlih S planiranjem oziroma definiranjem zaporedje obdelave izdelka lahko zmanjšamo čas priprave oziroma vzpostavitve procesa s tem pa čas čakanja pred ozkimi grli. Zaporedja obdelave lahko definiramo na več načinov: identifikacija procesa z ozkim grlom (planiramo posebej), zaporedje po donosnosti izdelka, zaporedje po dodani vrednosti po urah, zaporedje po stroških, linearno programiranje. 2.2 TEORIJA PROGRAMA Uspešna uporaba Syteline-a in planiranje se pokaže, ko uporabniki ugotovijo, da je program le orodje oziroma pripomoček za delo. Pomembno je, da imamo realistična pričakovanja od programa; le-ta ne bo delal namesto nas, ampak bo le povečal preglednost in olajšal naše odločitve. Za uspešno uporabo se moramo držati dveh pravil: Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 13 od 53

19 1. Ohranjati realistična pričakovanja: Nerealistična pričakovanja Prevzel bo odgovornost za odločitve Uredil bo vse poslovne procese Realistična pričakovanja Je le orodje, da lažje spremenimo poslovne procese. Razkril bo slabe poslovne procese, ki jih moramo popraviti. Vse bo avtomatično terminiral Omogoča transparentnost potencialnih problemov v časovnem zaporedju, ki nam daje več časa za ukrepanje. Tabela 1: Pričakovanja 2. Slediti sedmim ključnim principom. Z uporabo sedmih ključnih principov uporabnik lahko doseže naslednje ugodnosti: 99% povprečna pravočasna dostava, povprečni izdelavni čas se zmanjša iz 27 na 10 dni, povprečno število zakasnjenih naročil s 60% na 10%, zmanjšanje zalog za 50% v dveh letih. Princip Modelirajmo samo kritične procese Obljubimo realistične obljube Zmanjšanje serij in razporejanje identov Obrazložitev Spomnimo se pravila 80/20 20% virov ali identov povzroča 80% problemov. Modeli naj bodo enostavni in pregledni za hitrejše ter lažje razumevanje. Obljubimo in rezervirajmo v realnem času (real-time). Vsak dan pregledujmo ozka grla. Raje delajmo manjše serije kot velike; te nam spremenijo urnik. Popravi procese - ne naročilo Optimizirajmo vse procese, ne samo naročila. Sprotne spremembe moramo shraniti vsakodnevno, preden se zaženeta orodji Planiranje in Terminiranje, sicer sprememb ne bosta upoštevala. Ohranjaj sistem posodobljen Zadržuj lansiranje Deluj združeno Tabela 2: Sedem ključnih principov Zabeležimo delo in materialne transakcije. Zaključimo delovne naloge. Ohranjamo točno kosovnice (BOM). Naročamo pravočasno. Kontrola zalog. Lansiramo čim kasneje. Upoštevajmo le minimalni čas za nepredvidene dogodke, ne glede na proste kapacitete. Držimo se urnika. Ne dvomimo v sistem z dodajanjem naročil za zasedbo kapacitet ali načrtovane potrebe. Vsi se naj držijo istih principov Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 14 od 53

20 3 PLANIRANJE PROIZVODNJE Proizvodnjo lahko začnemo planirati, ko imamo podatke oziroma naročila, za katere zaženemo orodje za planiranje in terminiranje. Še pred tem pa moramo zagotoviti vse potrebne nastavitve in parametre za enovito delovanje sistema. Ko pričnemo z vnašanjem podatkov v prazno bazo, je priporočeno, da najprej vnesemo naslednje podatke v forme po sledečem vrstnem redu. Ti podatki določajo osnovne parametre in prevzete vrednosti, ki jih bomo uporabljali. Uporabniki Registracija uporabnikov za aplikacijo. Vsak uporabnik potrebuje ID (Identifikacijo), da se lahko prijavi v aplikacijo. Pod ID se določi nivo dostopa do informacij in form za uporabnika. Avtorizacija objektov za uporabnike Nastavitev stopnje zaščite form po uporabnikih. Stopnja zaščite določi, v kolikšni meri lahko uporabnik spreminja obliko in funkcionalnost form. Kontni plan Definiranje kontnega plana, ki bo uporabljen skozi celotni sistem. Določiti je treba stroškovne nosilce, stroškovna mesta in konte po razredih. Stroškovna obdobja Definicija stroškovnih obdobij za glavno knjigo. Stroškovna obdobja se določijo v namen izdelave analiz po obdobjih. Bančne uskladitve Syteline beleži vse transakcije, ki potekajo skozi bančni račun podjetja. Na ta način lahko primerjamo transakcije podjetja s transakcijami banke. Definicija finančne izjave Definiranje vrst in števila finančnih izjav. Vrste izjav določimo glede na želen izpis podatkov. Število je odvisno od števila stroškovnih obdobij. Glavni parametri Nastavitev parametrov, ki se uporabljajo skozi celotni sistem. Vključujejo naziv podjetja, tekoče leto in prevzeto mersko enoto. Parametri kontrole proizvodnje Nastavitev parametrov za prevzete vrednosti proizvodnje in terminiranje. Te vrednosti zajemajo časovni razpon planov, časovne enote prikaza planov in način sledenja izdelave. Parametri vnosa naročila Nastavitev prevzete vrednosti za naročila kupca. Definiramo označevanje naročila, standardno obdobje do zapadlosti naročil in način sledenja naročila. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 15 od 53

21 Parametri zalog Nastavitev parametrov za spremljanje sistema zalog skozi celotni sistem. Določitev prevzetega skladišča in skladiščne lokacije, način obračuna stroškov in sledenja identov. Planski parametri Nastavitev lastnosti delovanje MRP in APS skozi sistem. Za vsako določimo časovni razpon planov, časovne enote prikaza planov in način obračunavanja obtoka. Parametri naročanja Nastavitev prevzete vrednosti za naročanje. Definiramo označevanje naročilnic in razdelitev stroškov po kontih. Parametri saldakontov dobaviteljev Določitev kontov v glavni knjigi za distribucijo stroškov v zvezi z dobavitelji in zapadlost za obračun stroškov. Parametri saldakontov kupcev Določitev kontov in prevzete vrednosti v glavni knjigi za distribucijo stroškov v zvezi s kupci. Oddelki Definiranje oddelkov za povezavo med delovnimi centri in zaposlenimi. Kode izdelkov Grupiranje identov s podobnimi lastnosti v skupine s svojimi nastavitvami. Nastavitev posebnih kontov in obnašanje cen za skupino. Razdelitveni konti Razdelitveni konti se grupirajo po skladiščih in kodi izdelkov in imajo svoje nastavitve. Kode davkov Nastavitev procenta davka na kupca in konta v glavni knjigi. Davčni sistemi Nastavitev davčnega sistema z uporabo DDV. Parametri davkov Nastavitev prevzete vrednosti davčnega sistema. Plačilni pogoji Nastavitev plačilnih pogojev za kupce in dobavitelje, kot so popusti in rok plačila. Kode razloga raznih prevzemov Nastavitev razlogov za vrnitev blaga. Z določitvijo razloga se tudi določi razdelitev stroškov. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 16 od 53

22 Kode razloga raznih izdaj Nastavitev razlogov za izdajo neprodanega blaga. Z določitvijo razloga se tudi določi razdelitev stroškov. Lokacije Nastavitev lokacije za zaloge med in po proizvodnji. Lokacije se določijo za vsako mesto, kjer se identi odložijo med ali po izdelavi. Kode merske enote Nastavitev merskih enot, ki so možne pri identu pri merjenju ali označevanju. Kode izmen Nastavitev izmen za prepoznavanje posebnih izmen, terminiranje operacij in obračunavanje plač. Pri planiranju in terminiranju proizvodnje so nastavitve in parametri bistvenega pomena. Za izdelavo planskih urnikov dela, gantogramov ter možnosti sledenja kapacitetam je potrebna ustrezna nastavitev globalnih parametrov delovanja. Osnovne nastavitve planiranja in terminiranja za celotno proizvodnjo (po delovnih nalogah ali za serijsko proizvodnjo) nastavimo v (proizvodnja/ opravila/ datoteke/ parametri planiranja). S parametri nastavimo, na kakšen način naj sistem procesira podatke in v katerih omejitvah naj oblikuje plan. Slika 1: Kode/ parametri/ planski parametri - splošno (Syteline 7) Na jezičku Splošno (General) v prvem podoknu (na zgornji levi strani ekrana) vnesemo podatke, za koliko časa bo program (ob zahtevi o napovedi) gledal naprej - do katerega datuma v prihodnosti bo program upošteval naročila (Forecast Look Ahead) in za koliko časa Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 17 od 53

23 nazaj (Forecast Look Behind). V drugem podoknu Pred načrtovane tolerance za zahteve (Reschedule Tolerances for Cross-Referenced Receipts) so podatki: v kakšnem časovnem intervalu je lahko naročilo potrjeno: npr. od dveh (PO Out) do petih (PO In) dni, v kakšnem časovnem intervalu je lahko delovni nalog potrjen: npr. od sedem (Job In) do enega (Job Out) dni. V četrtem podoknu sta možni dve izbiri: (1) upoštevaj faktor krčenja (Apply Shrink Factor) in (2) upoštevaj faktor izmeta (Apply Scrap Factor). Program upošteva faktor krčenja na obrazcu Ident in faktor izmeta na obrazcu Materiali. V petem podoknu na spodnji levi strani imamo analize planiranja za nenačrtovane naloge (Planning Analysis For Non-Scheduled Jobs). Tu je možnost izbire med opcijama Uporabi konec naloge (Use Job End Date) ali Uporabi predviden čas (Use Projected Date). V prvem desnem podoknu je možnost izbire: da program upošteva naročila kot dobavo (Check PO Requisitions), da program sam kreira naročila za izdelke (Create PO Reqs from PLN), ki imajo kot vir nastavljen na kupljeno, možnost nastavitve načrtovanja planiranja proizvodnje (Plan Planned Production Schedules). To polje se ponavadi izbere, zato da program vso planirano proizvodnjo planira ko se zažene orodje Planiranje (Planning activity), ohrani datume prednačrtovane proizvodnje (Preserve Pre-Released Production Dates) omogoči, da program ne spreminja datumov proizvodnje, da bi zadostil spremembam v načrtu proizvodnje, planiranje zalog za proizvodnjo idente (Plan Safety Stock for Manufactured Items), ki programu omogoči, da avtomatično kreira naročila za proizvedene idente, katerim smo določili zalogo (Safety Stock) v obrazcu Ident/Skladišče (Item/Warehouse). V drugem desnem podoknu je možnost nastavitve Ograd (Fences). Najprej nastavimo tridesetdnevno ogrado (30 Days Bucked Fence) in devetdesetdnevno ogrado (90 Days Bucked Fence); podatek za koliko časa bo program računal v preteklost, (na primer vsa naročila istega identa, katera časovno padejo izven ograde in so znotraj tridesetdnevnega intervala, bodo planirana kot eno naročilo). Enako je z nastavitvijo devetdesetdnevne ograde. V tretjem desnem podoknu imamo vnosna polja, kjer se nastavi minimalno število ur v delavniku (Minimal Hours in Work Day); podatek je upoštevan pri kreiranju načrta proizvodnje kot interval delovnega časa. Če se ga spremeni, bo program moral preračunati vsa leta poslovanja. V tem delu se tudi nastavi datumski čas začetka (MDAY Start) in konca produkcijskega obdobja (MDAY End) določenega podjetja. Planiranje in načrtovanje proizvodnje je možno samo znotraj teh časovnih omejitev. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 18 od 53

24 Slika 2: Kode/ parametri/ planski parametri - napredno (Syteline 7) V jezičku Napredno (Adanced) v prvem podoknu določimo maksimalno število začasnih baz podatkov (Max What-If Databases). Vsakič, ko se pritisne gumb išči ATP/CTP (get ATP/CTP), se kreira začasna baza podatkov, ki je odprta, dokler se ne zapre okno o okvirnem planu. V drugem podoknu na levi strani vnesemo podatke o časovnem intervalu planiranja (Plan Granularity). Polje je obvezno, če uporabljamo APS metodo planiranja. Čas, ki ga vnesemo, določi časovni interval planerske enote. Prevzeta nastavitev je 1 minuta, kar je tudi najmanj. Sistem popravi čas trajanja operacij, ki trajajo manj, kot je definiran časovni interval na čas intervala. Nastavitev Planiranje naprej (Plan Horizont-hours) pove programu, za koliko časa vnaprej lahko rezervira kapacitete in vire. Nastavitev neskončne kapacitete kupljenih delov po preteklem času (Infinite Purchased Parts After-hours) določi neskončno kapaciteto za kupljene dele po določenem času. Podatek o zvišanju oziroma znižanju časov potrebnih za premik (Resource Group Buffer Scale) se uporablja za množenje časov premikov v operacijah. Lahko je pozitivno ali negativno število, nastavitev 1,00 pomeni, da se polje ne uporablja. V drugem podoknu na desni strani vnesemo število ponovitev potiska (Push Iterrations). Število nam pove, koliko kombinacij mora program upoštevati pri izbiri različnih sredstev potrebnih za operacijo. Če je nastavljeno na vrednost 0, potem program upošteva vse možne kombinacije. Število ponovitev (Pull Iterations) določi število kombinacij pri izbiri različnih sredstev za operacijo nazaj po času. Sledi jima opcija uporabi zadnji planiran (Use Latest Pull). Program ob izbiri te opcije upošteva zadnjo oziroma najpogostejšo kombinacijo različnih sredstev za opravljanje operacije. S časovno nastavitvijo ATP/CTP»pull«(ATP/CTP Pull Tolerance-days) določimo število dni, ko proizvodnja lahko največ zamuja glede na optimalno možnost. Če tu izberemo veliko številko dni, bo program ob stisku gumba išči ATP/CTP (get ATP/CTP) potreboval manj ponovitev, načrtovani roki pa bodo lahko presegli realne zmožnosti proizvodnje. Če izberemo majhno število dni, bo program potreboval veliko ponovitev, kar je časovno obremenilno Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 19 od 53

25 vendar pa bodo izračunani časi proizvodnje bolj približani optimalnim časom zmožnosti proizvodnje. V tretjem podoknu na levi strani imamo opcijo uporabe tolerance za dobavo (Use Supply Usage Tolerance). Če opcijo izberemo, moramo v vnosno polje oskrba s toleranco vnesti čas, koliko dostava lahko zamuja (-1 pomeni še isti dan, -2 dan kasneje), podatek se uporablja za APS in MRP planiranje. V podoknu (Orders) nastavimo čas zahteve (Demand Time), čas oskrbe (Supply Time) in začetno zakasnitev (New Order Start Delay), kjer si nastavimo dodaten čas za obdelavo nova naročila; uporabi se pri funkciji išči ATP/CTP (Get ATP/CTP). V zadnjem podoknu na levi strani imamo tri opcije: Prva je zamenjava vira oskrbe (Purchased Supply Switching), kjer program, ko se zažene planiranje (Planning Activity) kreira naročila za zaloge, če le-teh ni. Druga je preklop na oskrbo iz proizvodnje (Manufactured Supply Switching), program črpa že proizvedene zaloge za zadovoljitev potreb. Tretja opcija je izdelaj izjeme naročila nabave, aktivna je, kadar je izbrana opcija zamenjava vira oskrbe (Purchased Supply Switching) in omogoča programu izdelavo posebnih sporočil. Na desni strani v tretjem podoknu imamo opcijo uporabi pospešene čase (Use Expedited Lead Times), kjer se izbere, ali bomo uporabljali skrajšanje predvidenih časov ali ne. V prvo vnosno polje nastavimo čas (v urah) fiksne redukcije pretočnega časa (Fixed Lead Time Reduction-hours). V drugo vnosno polje, čas (v urah) redukcije variabilnega pretočnega časa (Variable Lead Time Reduction-hours). V podoknu Konsolidacija planiranih naročil (Planned Orders Consolidation) sta dve vnosni polji, polje za izbiro proizvedenih identov (Manufactured Items) in polje za izbiro kupljenih oziroma premeščenih identov (Purchased/Transfered Items). Pri obeh poljih je možno nastaviti izbiro na noben, kar pomeni, da program upošteva eno naročilo za vsako potrebo na dan. Program upošteva vsa naročila istega dne za eno naročilo. V zadnjem podoknu na desni strani nastavimo ohranitev nivoja množitelja (Preservation Level Multiplier), ki je namenjen označitvi zalog za naročila znotraj časovne ograde (Time Fence). Končna dejanska zaloga bo enaka varnostni zalogi pomnožena z množiteljem. Pod tem poljem je še opcija suspendiraj časovno zaščito (Suspend Time Fence-Second Pull). Z izbiro te opcije program planira naročilo za ident tako, da najprej poizkusi uresničiti plan znotraj časovnih ograd, če to ni mogoče, oziroma če plan zamuja, poizkusi uresničiti še plan tako, da ne upošteva časovnih ograd. 3.1 ŽIVLJENJSKI CIKLUS NAROČILA KUPCA Orodji Planiranje in Terminiranje sta dva načina, s katerima lahko zagotovimo, da bomo lahko obljubljeno naročilo izpolnili. Planiranje koordinira materiale in vire, Terminiranje pa definira uporabo virov in določi zaporedje dela oziroma operaciji pri posameznemu viru za dosego cilja. Planiranje in Terminiranje se dopolnjujeta in delujeta skupaj, da bi odgovorila na naslednja vprašanja. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 20 od 53

26 FAZA VPRAŠANJE ORODJE OBLJUBA PLANIRANJE POTRJEVANJE TERMINIRANJE Kaj lahko dostavimo? Kaj lahko obljubimo kupcu, da bo izvedljivo? Kako se lahko prilagodimo, da izpolnimo obljubo? Kakšno bo povpraševanje kupcev v prihodnje? Kakšen je plan za doseganje povpraševanje? Ali se držimo okvirov ne glede na motnje? Kako se lahko prilagodimo? Katere naloge moramo dejansko izvršiti? Katera naročila je potrebno izvršiti v bližnji prihodnosti? Kako bomo optimalno razporejali operacije? Kaj naj delamo danes? Katere vire naj uporabimo? Kako naj dosežemo izvršitev obljube ali ciljev? Kakšno zaporedje dela je najbolj optimalno pri ozkih grlih? Ali moramo združiti naročila z istim procesom? Išči (get) ATP/CTP Fiksni plan Planiranje Analiza planiranja Delovno omizje planerja materiala Terminiranje Analiza terminiranja IZVEDBA Kaj lahko danes sporočim? Lista razdelitve virov Tabela 3: Življenjski ciklus naročila kupca Z vsakim odgovorom oziroma korakom dopolnjujemo in detajliramo plan proizvodnje. Ko pridemo do izvršbe oziroma do konca življenjskega cikla naročila, ima vsaka operacija točen čas začetka, zaporedno mesto, katere vire uporablja, kateri material uporablja in čas konca. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 21 od 53

27 Slika 3: Življenjski ciklus naročila kupca Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 22 od 53

28 3.2 OBLJUBA Ob naročilu ima kupec dve možnosti: Kupec lahko zahteva določen datum dostave naročenega blaga oziroma fiksno naročilo (incremental order). Fiksno naročilo skušamo izvesti s preurejanjem, oziroma terminiranjem že planirane proizvodnje. To lahko izvedemo tako, da temu naročilu določimo višjo prioriteto. Naročila z višjo prioriteto se prej lansirajo kot ostala. Kupec lahko omogoči, da mu prodajni referent ponudi, oziroma obljubi realni dobavni datum. Z obljubo zagotovimo kupcu realni okvirni datum za dostavo naročenega blaga. Obljubo tvorimo na podlagi izračuna, ki ga prodajni referent sproži ob naročilu. Izračun se izvede v nekaj minutah in mu omogoči, da takoj ponudi kupcu okvirni datum za dostavo glede na trenutni plan proizvodnje. Izračun okvirnega datuma se izvede s pomočjo orodja»išči ATP/CTP (get ATP/CTP)«. Orodje lahko išče na podlagi ATP ali CTP metodi. Metodo iskanja določimo sami, ko določamo vse ostale parametre. Izračun okvirnega datuma upoštevamo kot»kaj če«plan. Izračun ne rezervira ali zasede zaloge ali kapacitete. Ko shranimo naročilo, se podatki prenesejo v sistem in v planiranje. ATP (available to promise) metoda upošteva samo materialne zaloge in čase izdelave, ki so na voljo. ATP uporablja MRP (material requirement planning) sistem; je zelo koristen za stalna naročila oziroma konstantno proizvodnjo. MRP sistem je namenjen le za planiranje. CTP (capable to promise) metoda upošteva poleg materiala in čase izdelave tudi kapacitete proizvodnje, kar pomeni da upošteva razpoložljivost virov (stroji, ljudi, prostor ). CTP uporablja APS (advanced planning sistem). Uporabljamo ga, kadar povpraševanje po identih niha; namenjen je za razporejanje proizvodnje. V vsakem primeru nam metodi zagotavljata, da nikoli ne planiramo procesov v preteklosti (začetek izdelave včeraj ni mogoč), to dosežeta s tem, da planirata naročila v treh korakih: planiranje nazaj - planiranje naprej - planiranje nazaj. Slika 4: Planiranje nazaj / naprej Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 23 od 53

29 Pri metodi planiranja upoštevata možnost kopičenja virov (če zaznata, da se uporablja isti vir za dve operaciji hkrati, popravita časovni plan za naročilo z manjšo prioriteto), tako se izogneta kopičenju resursov in ohranjata realistični plan. Postopek vnašanja naročila Odpremo okno Naročila kupca (kupec/ vnos naročila/ naročila kupca). Izklopimo filter (izklopljen filter omogoča vpogled v celotno bazo, vklopljen pa vpogled na posamezno postavko) in kliknemo ikono za novo naročilo. V padajočem meniju izberemo kupca in potrdimo z klikom na ikono diskete. S tem sistem avtomatično določi zaporedno številko, datum in status naročila. S klikom na gumb Pozicije kupcu določimo idente, ki jih želi naročiti. V oknu Pozicije naročila kupca izberemo naročene idente in njihovo količino. Ob izbiri identa in količine sistem izračuna ceno. Ceno identa črpa iz začetnih podatkov, ko smo oblikovali kosovnico (BOM). Če kupec zahteva fiksni datum, vnesemo datum in shranimo naročilo. Shranjeno naročilo se upošteva pri planiranju proizvodnje (pri zagonu orodja Planiranje). Če se je kupec pripravljen pogajati glede datum dostave, sprožimo izračun okvirnega datuma z gumbom»ctp«. Če je datum sprejemljiv za kupca, potrdimo datum in shranimo naročilo. V primeru, da dani okvirni datum kupcu ne odgovarja, določimo fiksni datum. Slika 5: Kupec/ vnos naročila/ naročila kupca - pozicije ( Syteline 7) Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 24 od 53

30 3.3 PLANIRANJE NAROČILA Naročilo lahko planiramo na dva načina: planiranje naročila s pomočjo orodja Planiranje, ročno planiranje naročila v osnovnem proizvodnem urniku (OPU) PLANIRANJE NAROČILA S POMOČJO ORODJA PLANIRANJE Planiranje proizvodnje temelji na planiranju naročil. Orodje Planiranje (v nadaljevanju Planiranje) upošteva vsa naročila sprejeta tisti dan. Cilj je oblikovati izvedljiv plan na osnovi prioritet, tipa naročila in datuma zaključka naročila. Pri planiranju upoštevamo naslednja dva kriterija: Stopnja prioritete (Priority Level). Tip naročila (Order Type). Program uporabi najprej prioriteto naročila in sicer manjša kot je, prej bo obravnavano naročilo. Znotraj vsake prioritetne grupe bodo naročila obravnavana po datumu zaključka (Due Date). Nekatera naročila imajo negativno prioriteto, kar pomeni, da bodo obravnavana prej kot pa vsa ostala. To so lahko delovni nalogi (Job), naročila (Purchase) in zahteve za naročila (Purchase Requisition). Prioritete (Priority Level) lahko zavzamejo negativne ali pozitivne vrednosti do devetindevetdeset. Izvršba obljube se začne, ko Planiranje procesira podatke, ponoči ali na ukaz planerja. Le na ta način lahko neovirano zajame vse podatke sprejete tisti dan. Kaj sistem počne ponoči: pregleda razpoložljive količine identov in rezerviranih kapacitet, posodobi razpoložljive količine, nastavitev globalne prioritete, postavi prioritete na delovne naloge, terminira, izračuna začetne in končne datume in ure proizvodnje za plan, MPS procesor, oblikuje planirana naročila za potrebe po okviru MPS, planira, izračuna začetne in končne datume in ure za vsa naročila, ki še niso terminirana. Planiranje zaženemo, ko želimo posodobiti naslednje vhodne podatke: parametre planiranja, povpraševanje (naročila kupca, napovedi varnostne zaloge, proizvodna naročila MPS), nabavo (nabavno naročilo, proizvodno naročilo MPS, transfer naročila, projekti), skupino kapaciteto in kapacitete, izmene, dopuste, kosovnico - BOM, idente. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 25 od 53

31 Planiranje pokriva naslednja področja: Planiranje nazaj in naprej Planiranje nazaj v drugo nam postavi naročilo tako, da začnemo ob takem času, da bo proizvedeno ob zapadlosti. To nam sprosti kapacitete in omogoči JIT. Lansiranje Ko lansiramo v zadnjem trenutku z minimalnim proizvodnim časom, zmanjšamo zaloge in sprostimo kapacitete, kar zmanjšuje vrste v proizvodnji. Rezervacije Rezervacije (real time) omogočajo, da planiramo znotraj svojih kapacitet in z zalogami, ki jih imamo na voljo. Planiranje znotraj kapacitet Določimo, da imajo zaposleni in kapacitete omejeno količino dela, ki ga lahko opravijo v enem dnevu (8 ur). Ko uporabljamo omejeno planiranje kapacitet, Planiranje izračuna, koliko ur je potrebnih za proizvodnjo naročil glede na kosovnico identa in kapaciteto delovnih centrov. Nato te ure vračuna v razpoložljive ure delovnih centrov. Planiranje planira vsako operacijo za vsako naročilo posebej in spremeni plan za vsako operacijo posebej, da se izogne prekrivanju (trčenju). Prekrivanje se pojavi, kadar dve operaciji želita isto kapaciteto ob istem času. Ko se to zgodi, planiranje spremeni čase za naročilo z nižjo prioriteto. Črpanje materiala (constraining) Planiranje nikoli ne planira naročilo tako, da črpa iz zaloge več, kot je v tistem trenutku na razpolago. To sicer pomakne plan za operacijo do takrat, ko bo material na voljo. Planiranje zato gleda v preteklost, še preden se material potrebuje. Če najde razpoložljiv material, izvede naročilo materiala in nato planira, da se operacija prične tisti dan, kot prispe naročen material. Alokacija materiala (Pegging) To pomeni, da je material, ki še ni vezan na delovni nalog, še vedno na voljo. Na primer, če pride prioritetno naročilo, se lahko material, ki je bil planiran za drugo naročilo, a še brez dodelitve na delovni nalog, preusmeri na prioritetno naročilo. Postopek planiranja naročil s Planiranjem Planiranje zaženemo tako, da odpremo okno (Material/ planiranje/ aktivnosti/ planiranje). Izberemo eno od možnosti: izvedbo plana za eno poslovno enoto ali izvedbo globalnega plana, kar aktivira planiranje v vseh poslovnih enotah navedenih v parametrih planiranja. Nato kliknemo gumb Plan in počakamo, da se planiranje konča. Če planiranje izvajamo avtomatično preko noči, tega postopka ni potrebno izvajati. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 26 od 53

32 Slika 6: Material/ planiranje/ aktivnosti/ planiranje (Syteline 7) Pri planiranju in pri terminiranju lahko pride do napak v sistemu. Program zapiše vse pomembne dogodke (activities) in prav tako tudi vse napake (errors). Program v oknu (sistem/ arhiv naloge v ozadju) zabeleži uspešnost ali neuspešnost procesa planiranja in terminiranja. Slika 7: Sistem/ arhiv naloge v ozadju ( Syteline 7) Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 27 od 53

33 Po uspešnem planiranju lahko pregledamo, oziroma analiziramo vse podatke, ki jih je Planiranje zajel (napovedi, naročila kupca, delovne naloge projekte ). Za vsako povpraševanje imamo ident, datume zapadlosti in zamude. Slika 8: Material/ planiranje/ zahtevaj podroben MRP-APS ROČNO PLANIRANJE NAROČIL V OSNOVNEM PROIZVODNNEM URNIKU (OPU) Osnovni proizvodni urnik (OPU) se uporablja za ročno vnašanje, oziroma oblikovanje planiranih naročil za uresničitev povpraševanja po današnjem dnevu. Oblikovan je na podlagi predvidevanj o povpraševanju in ocene kapacitet resursov. Proizvodnjo s OPU-jem lahko opišemo kot proizvodnjo brez delovnega naloga. OPU se oblikuje za celotno proizvodnjo, planerja, skupina identov ali kupca za določen čas. Z OPU lahko lansiramo proizvodnjo vsak mesec skozi celo leto, ne da bi oblikovali delovne naloge za vsak mesec ali serijo. Po analizi povpraševanja, zasičenosti proizvodnje in razpoložljivost resursov lahko oblikujemo sezname osnovnega proizvodnega urnika. MRP/APS pri kalkulaciji proizvodnje in nabave materiala za idente v kosovnici ne planira idente osnovnega proizvodnega urnika, ampak upošteva le sezname osnovnega proizvodnega urnika. Da ustvarimo osnovni proizvodni urnik za določen ident, moramo le tega posebej označiti (z zastavo). Iz obrazca osnovnega proizvodnega urnika je možno potrditi sezname osnovnega proizvodnega urnika za proizvodnjo, tako da jih preoblikujemo v opravila ali proizvodnji urnik. Osnovni proizvodni urnik omogoča kontrolo proizvodnje identov osnovnega proizvodnega urnika in zaščiti urnika pred vplivi povpraševanja na naročilo. Za neuresničena povpraševanja sistem proizvede sporočilo izjem. S pomočjo sporočila lahko analiziramo in kontroliramo idente, datume in količino planiranih naročil. Čeprav Planiranje upošteva seznam naročil osnovnega proizvodnega urnika, jih ne planira. Zato je potrebno ta naročila ročno potrditi. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 28 od 53

34 3.4 POTRJEVANJE NAROČIL Posamezna naročila moramo še potrditi, kar pomeni, da se strinjamo z obljubo in s planiranim datumom. S potrditvijo naročila jo lansiramo v proizvodnji proces. S tem oblikujemo grobi proizvodni urnik. Potrjena naročila so naročila, ki se bodo dejansko lansirala v proizvodnji v bližnji prihodnosti. Naročila lahko potrdimo na več načinov: v delovnem omizju planerja materiala, v planskega detajlu, v osnovnem proizvodnem urniku (OPU) DELOVNO OMIZJE PLANERJA MATERIALA Če želimo uporabljati delovno omizje planerja materiala, moramo najprej zbrati vsa planirana in obljubljena naročila. To izvedemo z generatorjem delovnega omizja planerja materiala. Generator delovnega omizja planerja materiala proizvede podatke za planiranje, kateri bodo uporabljeni na delovnem omizju planerja materiala. Podatke lahko proizvedemo iz dveh virov: MRP/APS - dopolnitev podatkov ali iz referenčnih naročil. Delovno omizje planerja materiala ponuja možnost za ročno potrditev planiranih naročil kupca. Dopolnjeni podatki se položijo na delovno omizje planerja materiala, kjer se lahko pregledajo, popravijo in potrdijo v nabavna naročila, opravila, proizvodni urnik, nekatera naročila osnovnega proizvodnega urnika (OPU) in/ali premeščena naročila. Tu lahko izbiramo posamezna naročila, jih združujemo ali spreminjamo. Naročila združujemo, da bi skrajšali čas priprave proizvodnje npr., imamo dve naročili z istim identom za isti dan, naročila lahko združimo in oblikujemo večje naročilo in s tem prihranimo čas priprave proizvodnje za vsako naročilo posebej. Vsak ident ima v naprej določenega dobavitelja. Planer lahko določi drugega, če se mu zdi potrebno ali iz drugih razlogov. Prednosti uporabe delovno omizje planerja materiala: nudi večjo preglednost planiranih naročil, skrajša čas potrjevanja planiranih naročil, oblikovanje dopolnjenih naročil med skladišči in oblikovanje naročil z referenco, omogoča hitro izbiro dobaviteljev, zmanjša število naročilnic poslanih dobavitelju, omogoča večjo kontrolo nad količino planiranih naročil, datumi zapadlosti in dobavitelji. Postopek potrjevanja naročil: Najprej moramo zbrati podatke iz Planiranja, to naredimo tako da odpremo okno (Material/ planiranje/ aktivnosti/ generiranje delovnega omizja planerja materiala). Tu zberemo podatke, ki jih želimo črpati. Določimo vpogled v nova naročila s potrditvijo»zbriši paketno obdelavo planerja«, to zbriše vsa starejša planirana naročila in pokaže le tiste, ki so bile nazadnje zbrane z generatorjem delovnega omizje planerja materiala. Potrditev velja samo za uporabnika, ki je v tistem trenutku logiran. V nasprotnem primeru se pokažejo vsa planirana naročila. S potrditvijo»uporabi planirane podatke«zberemo planirana naročila, naročila osnovnega proizvodnega urnika iz planskega detajla in naročila nabave. Z izbiro Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 29 od 53

35 izvora določimo izvor naročila. Izvor je lahko nabavljeno, proizvedeno ali preneseno naročilo. Lahko pa izberemo vse tri možnosti. Določimo končni datum, kar pomeni, da sistem zajame vse podatke planirane do tega datuma. Kliknemo gumb»obdelava«in počakamo. Potrdimo končan postopek. Slika 9: material/ planiranje/ aktivnosti/ generiranje delovnega omizja planerja materiala (Syteline 7) Za urejanje podatkov iz generatorja delovnega omizja planerja materiala moramo odpreti okno Material/ planiranje/ delovno omizje planerja material). V pogledu lahko izberemo, katera naročila si želimo ogledati, oziroma urejati. Sistem naročila razdeli na dva kriterija (uporaba MRP/ APS, uporaba referenc) s šestimi pogledi: Uporaba MRP/APS Če ima ident potrjeno OPU zastavo, se izpis položi pod»opu naročila«, Za dopolnjene idente, če skladišče trenutno ni prevzeto, se izpis položi pod «nalog za prenos«, Če je izvor identa»nabavljeno«in imamo dovoljenje za nabavo, se izpis položi pod»naročilo nabave«, Če je izvor identa»nabavljeno«in nimamo dovoljenje za nabavo, se izpis položi pod»zahteva za nabavo«, Če je izvor identa»proizvedeno«in je definiran kot delovni nalog, se izpis položi pod»delovni nalog«, Če je izvor identa»proizvedeno«in je definiran za proizvodni urnik, se izpis položi pod»serijska proizvodnja«, Če je izvor identa»preneseno«se izpis položi pod»nalog za prenos«. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 30 od 53

36 Uporaba referenc Če ima referenčni ident izbrano OPU zastavo, se izpis položi pod»opu naročila«. Za referenčna naročila je odvisno od definicije naročila v poziciji naročila kupca. Če je definirano naročilo kot zaloga ali projekt, se izpis ne položi na omizje. Za referenčne projekte je odvisno od definicije projektnih virov. Če je definirano kot zaloga, se izpis ne položi na omizje. Za referenčni prenos je odvisno od definicije v Transfer Order Lines. Če je definirano kot zaloga, se izpis ne položi na omizje. Določiti moramo datum»obdelava do datuma«. S tem zajamemo vsa naročila, ki imajo status lansirano do tega datuma. Kliknemo na gumb»obdelaj«in počakamo. Zbrani podatki se prikažejo v spodnjem delu okna. Tu lahko vsako postavko urejamo, preoblikujemo in potrjujemo skupno ali posebej. Ko uredimo planirana naročila, kliknemo na gumb»izdelaj naročila«, in s tem potrdimo naročila za proizvodnjo. Ko potrdimo naročila, prenesemo kontrolo na terminiranje. Slika 10: Material/ planiranje/ delovno omizje planerja materiala (Syteline 7) PLANSKI DETALJ Planski detajl je manj pregleden kot delovno omizje planerja materiala. Na drugi strani omogoča hitrejše potrjevanje manjše količine naročil, ki jih ni potrebno urejati, oziroma oblikovati. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 31 od 53

37 3.5 TERMINIRANJE Namen terminiranja je razporejanje dela v bližnji prihodnosti. Prikažejo se le lansirana (released) naročila. S terminiranjem skušamo izboljšati učinkovitost proizvodnje, da bi lažje držali obljubo. S terminiranjem lahko poleg prioriteto datuma zapadlosti dodamo še druge prioritete. Dodatne prioritete se lahko nanašajo na vire, zaposlene, vrste in zaporedje operacij. Terminiranje temelji na: razporejanju posameznih dogodkov, terminiranje celotne proizvodnje v naprej skozi čas. (dogodki se ne morejo pokrivati, si le sledijo), razporejanju dela in vrste (ne razporeja material, ker je predpostavljeno, da je planiranje priskrbelo material), določanju prioritet (poleg datum zaključka), izhodni podatki zajemajo tovor, okvirni datumi, alokacija virov. Razlika med planiranjem in terminiranjem je, da planiranje upošteva vsako naročilo posebej, terminiranje pa vsak dogodek oziroma operacijo zaporedoma. Posamezni operaciji pri terminiranju dodelimo dodatne prioritete in drugo zaporedje znotraj planiranega datuma zaključka. Terminiranje tudi upošteva odpoved strojev, izmene, dopuste pravila razporejanja (ko pride do ozkih grl izberemo, pravila vrst), izmene glede na vire (dva delavca in tri stroje; en delavec zna strokovno in splošno delo, drugi pa splošno. En stroj je za strokovna dela, ostala dva za splošno. Glede na operacijo lahko razporejamo delo med te vire. Če imamo operacijo, ki zahteva strokovno obdelavo, izberemo stroj 1 in delavec 1. Če operacija zahteva splošno obdelavo lahko izberemo delavca 1 ali 2 in stroj 1, 2, 3. Možno je tudi določiti, da delavca 1 in stroj 1 izberemo za splošno obdelavo - ko so ostali viri zasedeni), Za določena naročila lahko naročilo razbijemo (splitting loads) na manjše dele in jih razporedimo na več virov hkrati za hitrejšo obdelavo, možnost vključevanje vseh tipov naročil, skupina virov. Cilj: 1. Razporejanje dela znotraj plana, da bi zmanjšali stroške (na primer z zmanjšanjem pripravljalnega časa tako, da naročila združujemo in izvedemo vzpostavitev samo enkrat). 2. Držati se je treba datuma zaključka (kako popraviti zapoznela naročila), kaj moramo izvajati danes (izvedba). Terminiranje izvajamo za kratko obdobje - en teden do enega meseca. Znotraj tega obdobja lahko prerazporejamo proizvodnjo tako, da bo tekla optimalno. Terminiranje vedno prevzame kapacitete, ki so bile rezervirane v planu. Pri terminiranju določamo točni razpored operacij, ki naj bi se izvajale v proizvodnji. Terminiranje razporedi čas začetka in konca operacij, ponudi razpored operacij in sporoči spremembe v zalogah. Izračunava tudi povzetke informacij o delovnih nalogah. Le-ti se lahko ogledajo na izpiskih in gantogramih. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 32 od 53

38 Terminiranje razporedi posamezne operacije za lansirane delovne naloge znotraj definiranega časovnega intervala. Terminiranje razporeja: naročila iz MRP/ APS, potrjene delovne naloge, serijsko proizvodnjo. Za vsako povpraševanje terminiranje tvori enoto z imenom tovor. Tovor sledi določenemu zaporedju. Ko prispe na operacijo sledi procesu, ki je odvisen od virov in časa operacije. 1. Čas med operacijami. To je čas, ki ga tovor potrebuje, da se premakne od prejšnje operacije do naslednje. 2. Alokacija vira tovora. S pravili alokacije vira določimo, na kakšen način terminiranje določi vire. Če vir ni na razpolago, terminiranje prerazporeja, dokler vir ni prost. 3. Pripravljalni in izvajalni čas. Terminiranje upošteva in sešteje vse pripravljalne in izvajalne čase k tovoru. Če ima tovor fiksni čas izdelave, potem terminiranje upošteva fiksni čas, ne pa pripravljalne in izvajalne čase. 4. Tovoru alocira proste vire pri operaciji. 5. Zaključevalni čas. Terminiranje upošteva tudi vse zaključevalne čase za tovor. 6. Po zaključku operacije se tovor premakne na naslednjo operacijo. Terminiranje temelji na planiranju posameznih dogodkov. Ima štiri koncepte: Simulacija Koledar dogodkov Oblikovanje dogodkov Pravila Terminiranje pokaže simulacijo dogodkov glede na trenutne razmere in informacije. Terminiranje gledamo znotraj časovnega intervala, v katerem so prikazani dogodki. Dolžino intervala določimo sami. Najpogosteje je začetek intervala v sedanjosti (npr tekoči dan). Terminiranje nam daje informacije o dogodkih oziroma statistiko, ki nam pove kje niso izkoriščene kapacitete. Na podlagi teh informacij lahko presodimo in ukrepamo (na primer, lahko spreminjamo datume zaključkov, prioritet naročil, združujemo naročila, povečamo dobavo materiala ) Simulacija zajame vsa potrjena naročila in jih razporedi zaporedno glede na prioritete. Nikoli se ne izvaja za nazaj. Zajema kratek časovni interval (ure, izmene, dni). Pokaže nam najbolj nujne operacije oziroma operacije v bližnji prihodnosti, ki jih je potrebno lansirati v proizvodnjo. Vsaka operacija ima svoj življenjski ciklus v koledarju dogodkov: Premik, zahteva vira, priprava, izvedba, konec. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 33 od 53

39 S terminiranjem izračunavamo čase za te dogodke za vsa naročila, ko se premikajo skozi čas. Terminiramo za en korak naprej. Ko začnemo prvi korak, že izračunavamo drugega, ko začnemo drugi korak, že izračunavamo tretjega,. Pri tem upoštevamo štiri pravila: Pravilo izpustitve (tu se dogodek izpusti iz čakalne vrste), Pravilo zaporedja, Pravilo izbire, Pravilo alokacije skupino virov. Ko lansiramo več kot en delovni nalog ob istem času, sistem uporabi Pravilo izpustitve, da določi kateri bo prvi. Ko imamo več kot en vir za določeno operacijo, sistem uporabi Pravilo alokacije kapacitet. S tem določi, na kateri skupini virov se bo operacija izvajala. Ko nimamo dovolj virov, sistem uporabi Pravilo zaporedje, da določi, na katerem mestu v vrsti bo stal delovni nalog. Ko je vir prost, sistem uporabi Pravilo izbire, da izbere naslednjo operacijo iz vrste. Ko izbere operacijo, se le ta izbriše iz drugih vrst za to operacijo. Pri pravilu izbire ima sistem na voljo več načinov izbire. Pravilo razporedja virov Omenjena pravila, ki se nastavijo na maski»vir«določajo, kako se postavijo zahteve po istem viru v vrsto, kadar ta vir ni dostopen. Možna je izbira enega izmed 39 pravil sekvence: 1. Globalno (Global); zahteve po viru se urejajo na način»prvi pride, prvi odide«(fifo). Ta način je prednastavljen in se ga spreminja v obrazcu parametri kontrole proizvodne (Shop Floor Control Parameters). 2.»Prvi pride, prvi gre«(fifo); obdelovancu je dodeljen vir glede na čas začetka potrebe po tem viru. Prej ko obdelovanec potrebuje vir, prej bo v vrsti zanj. 3.»Zadnji pride, prvi gre«(lifo); zadnjem obdelovancu, ki je podal zahtevo po viru, bo le ta dodeljen najprej. 4. Prioritetno (High to Low Priority); obdelovanec, ki je uporabljen v delovnem nalogu (Job) z višjo prioriteto, je prej v vrsti. 5. Najzgodnejši konec proizvodnje (Earliest Due Date); prvi v vrsti je obdelovanec, ki ima prej predviden zaključek proizvodnega procesa. 6. Najzgodnejši začetek proizvodnje (Earliest Relese Date); prvi v vrsti je obdelovanec, katerega začetek proizvodnje se je prej začel. 7. Najkrajša operacija (Short Current Operation); obdelovanec, katerega čas trenutne operacije je najkrajši, je prvi v vrsti. 8. Najdaljša operacija (Long Current Operation); obdelovanec, katerega čas trenutne operacije je najdaljši, je prvi v vrsti. 9. Katerakoli najdaljša operacija (Long Any Operation); obdelovanec, ki ima čas katerekoli operacije najdaljši, bo prvi v vrsti. 10. Najmanjše število operacij (Least Number of Operations); obdelovanec z najmanjšim številom operacij bo prvi v vrsti. 11. Najmanj preostalega časa (Least Proces Time); obdelovanec, ki ima najmanj časa potrebnega za dokončanje, bo v vrsti prvi. 12. Najmanj predvidenega časa (Least Static Slack); obdelovanec z najmanj časa do konca predvidenega zaključka proizvodnje obdelovanca bo v vrsti prvi. 13. Najmanj predvidenega časa glede na preostalo število operacij (Least Avarage Static Slack Per Remaining Operations); obdelovanec z najmanjšim predvidenim zaključkom proizvodnje bo prvi v vrsti. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 34 od 53

40 14. Najmanj predvidenega časa glede na preostalo število časa v proizvodnem procesu (Least Avarage Static Slack Per Remaining Processing Time). 15. Dinamični ostanek (Least Dynamic Slack); glede na najmanj preostalega predvidenega časa manj preostali čas proizvodnje. 16. Dinamični ostanek na preostale operacije (Least Avarage Dynamic Slack Per Remaining Operations); dinamični ostanek, ki se deli s številom preostalih operacij. Najmanjša vrednost prva v vrsti. 17. Dinamični ostanek na preostali proizvodni čas (Least Avarage Dynamic Slack Per Remaining Processing Time); glede na (dinamični ostanek / čas za dokončanje proizvodnje). 18. Popravljen dinamični ostanek (Adusted Dynamic Slack); malo izboljšano pravilo, se lahko uporablja namesto pravila dinamični ostanek. 19. Majhni obdelovanci (Small Load); najmanjši obdelovanec je prvi na vrsti. 20. Veliki obdelovanci (Large Load); največji obdelovanec je prvi na vrsti. 21. Predviden časovni zakluček minus preostali proizvodni čas (Due Date Minus Remaining Time) Določi uporabnik (User Defined); pravila lahko uporabnik definira sam. Pravilo izbire vira Ta pravila, ki jih uporablja»vir«določajo, po kakšnem postopku bo vir dodeljen čakajoči vrsti obdelovancev, ki čakajo na ta vir. Možno je izbrati enega izmed 39 pravil izbire: 1. Sekvenčno pravilo (Sequencing Rule); je prednastavljeno pravilo. Uporabi vrstni red prej nastavljenega sekvenčnega pravila (Use Sequence Rule). 2. Dinamično sekvenčno pravilo (Dynamic Sequencing Rule); pravilo uporabno le za statična in dinamična pravila sekvence (Sequencing Rule-Static or Dinamic). 3. Minimalen čas nastavitve (Minimum Setup Time); zahteva izbiro obdelovanca, ki potrebuje namanj časa za nastavitev naslednje operacije na kosovnici. 4. Rezervirano za naročilo (Reserve for Order); obdelovanci na enem delovnem nalogu (Job), za katere je trenutno stroj nastavljen, bodo uporabljeni najprej. Kadar ni takih obdelovancev, se uporabi sekvenčno pravilo (Sequence Rule). 5. Prvi obdelovanec (First Load); upošteva le prvega obdelovanca iz sekvenčne vrste (Sequencing Rule). Če ta ni dostopen, ne dodeli vira drugemu obdelovancu, ampak čaka. 6. Dinamični prvi obdelovanec (Dynamic First Load); upošteva le prvega obdelovanca iz dinamične sekvenčne vrste (Dynamic Sequencing Rule). Če ta ni dostopen, ne dodeli vira drugemu obdelovancu, ampak čaka. Pravilo uporabno le za statična in dinamična pravila sekvence (Sequencing Rule-Static or Dinamic). 7. Najkrajši nastavitveni čas prvega obdelovanca (Minimum Setup First Load); upošteva le prvega obdelovanca v vrsti časov najkrajše nastavitve (Minimum Setup Time). Če ta ni dostopen, ne dodeli vira drugemu obdelovancu, ampak čaka. 8. Prvih n obdelovancev (First n Loads); vzame le toliko začetnih obdelovancev iz sekvenčne vrste (Sequence Rule), kakršno vrednosti izbire (Selection Value) določimo, ostale ne upošteva. 9. Prvih n obdelovancev-dinamično (Dynamic First n Loads); vzame le toliko začetnih obdelovancev iz dinamične sekvenčne vrste (Dynamic Sequence Rule), kakršno vrednosti izbire (Selection Value) določimo, ostale ne upošteva. 10. Časi n najkrajših nastavitev (Minimum Setup First n Loads); vzame le toliko začetnih obdelovancev iz vrste najkrajše nastavitve (Minimum Setup Rule), kakršno vrednosti izbire (Selection Value) določimo, ostalih ne upošteva. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 35 od 53

41 11. Prag (Treshold); uporabi obdelovance urejene po sekvenčnih pravilih v vrste (Sequencing Rule). Uporabi le tiste obdelovance, ki imajo vrednost manjšo od vrednosti selekcije (Selection Value). Če so večje vrednosti prej v vrsti, se uporabi le obdelovance nad to vrednostjo. 12. Prioriteta/preostali čas/najkrajša nastavitev (Priority/Slack/Minimum Setup); izbere obdelovanca prioritetno najvišje v sekvenčni vrsti. Če to ni mogoče, izbere obdelovanca iz vrste s kritičnem preostalim predvidenim dinamičnim proizvodnim časom (Minimum Dynamic Slack), vrednost kritičnega preostanka predvidenega časa. Če še to ni mogoče, vzame obdelovanca iz vrste z najkrajšim nastavitvenim časom operacije. 13. Sprememba reda glede na obdelovance/najkrajši nastavitveni čas (Change-over Volume Loads/Minimum Setup); vir se dodeli naprej le tistim obdelovancem, katerih nastavitveni časi so manjši od vrednosti selekcije (Selection Value), najprej tistim z najkrajšim časom nastavitve. 14. Sprememba reda glede na obdelovance/najdaljši čakajoč čas (Change-over Volume Loads/Longest Waiting); vir se dodeli naprej le tistim obdelovancem, katerih časi čakanja na vir so večji od vrednosti selekcije (Selection Value), najprej tistim z najdaljšim časom čakanja na vir. 15. Sprememba reda glede na dele/najkrajši nastavitveni čas (Change-over Volume Parts/Minimum Setup); vir se dodeli naprej le tistim delom, katerih nastavitveni časi so manjši od vrednosti selekcije (Selection Value), najprej tistim z najkrajšim časom nastavitve. 16. Sprememba reda glede na dele/najdaljši čakajoč čas (Change-over Volume Parts/Longest Waiting); vir se dodeli naprej le tistim delom, katerih časi čakanja na sredstvo so večji od vrednosti selekcije (Selection Value), najprej tistim z najdaljšim časom čakanja na vir. 17. Sprememba reda glede na procesiran čas/najkrajši nastavitveni čas (Change-over Processing Time/Minimum Setup); vir se dodeli naprej le tistim obdelovancem, katerih procesirani časi so manjši od vrednosti selekcije (Selection Value), najprej tistim z najkrajšim časom nastavitve. 18. Sprememba reda glede na procesiran čas/najdaljši čakajoč čas (Change-over Processing Time/Longest Waiting); vir se dodeli naprej le tistim obdelovancem, katerih procesirani časi so večji od vrednosti selekcije (Selection Value), najprej tistim z najdaljšim časom čakanja na vir. 19. Sprememba reda glede na skupni čas/najkrajši nastavitveni čas (Change-over Elapsed Time/Minimum Setup); vir se dodeli naprej le tistim obdelovancem, katerih skupni časi so večji od vrednosti selekcije (Selection Value), najprej tistim z najkrajšim časom nastavitve. 20. Sprememba reda glede na skupni čas/najdaljši čakajoč čas (Change-over Elapsed Time/Longest Waiting); vir se dodeli naprej le tistim obdelovancem, katerih skupni časi so večji od vrednosti selekcije (Selection Value), najprej tistim z najdaljšim časom čakanja na vir. 21. Prekinjajoče dinamično pravilo sekvence (Interrupted/Dinamic Sequencing); zadnje zahteve za obdelovance, pri katerih potreben vir ni bil dostopen, bodo prve na vrsti Določi uporabnik (User Defined); na voljo so še pravila, ki jih lahko določi uporabnik. Razporeditveno pravilo grupe vira Omenjena pravila za»grupe virov«določajo, kateri viri se bodo uporabili za izvedbo operacije nad obdelovancem. Če to ni mogoče, se obdelovanec prestavi nazaj v vrsto. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 36 od 53

42 Možno je izbrati enega od več pravil: 1. Izberi po sekvenci (Select in Sequence); to pravilo je izbrano avtomatično. Program izbira vire glede na njihovo sekvenčo številko. Manjša ko je, prej bo vir uporabljen, če je le dostopen v tistem trenutku, drugače izbere naslednjega. 2. Rezervirano za naročilo (Reserved for Order); uporabi se vir, ki je rezerviran za opravljanje tega delovnega naloga (Job). Če to ni mogoče, uporabi program zadnje pravilo, ki je bilo pred tem izbrano. 3. Najmanj zahtevna nastavitev (Least Mean Utilization); uporabi se vir iz skupine, ki ima najmanj zahtevno nastavitev. 4. Najkrajši čas nastavitve (Minimum Setup Time); uporabi se tisti vir, ki ima najkrajši nastavitveni čas. 5. Ciklično (Cyclic); uporabljeni viri iz skupine se menjajo ciklično. 6. Največ dela (Longest Idle); dela vir, ki je že pred to zahtevo delal največ. 7. Izberi indeks (Select Index); uporabnik določi indeks vira v skupini, ki potem vedno dela, če je le dostopen Definirano s strani uporabnika (User Defined); rezervirana pravila od 8 do 39 za uporabnika, prej je potrebno postaviti pravila reda TERMINIRANJE NAROČILA Terminiranje se zažene dnevno ali vsaj en krat na teden. S pomočjo terminiranja oblikujemo terminski plan za proizvodnjo. To nam omogoča oblikovanje in izdajo izpisa liste razdelitve virov za naslednjih nekaj dni. Rezultate terminiranja si lahko ogledamo na raznih izpisih ali povzetkih. DN naročila Okno DN naročila se uporablja za vnos in vzdrževanje naročil. Zajema tudi nastavitev prioritet, datumov in stroškov. Delovni nalogi omogočajo lansiranje in nadzor nad proizvodnjo, da dosežemo planiran cilj. Med delovnimi nalogi v oknu (proizvodnja/ opravila/ DN naročila) poiščemo naročilo, ki ga želimo lansirati v proizvodnjo. V zgornjem podoknu se nam izpišejo podatki o delovnemu nalogu, ki smo jo izbrali. Zaporedna številka delovnega naloga, naročen ident, opis identa, datum, status in revizijska številka delovnega naloga. Status: Potrjen označuje, da je delovni nalog planiran in še nima dodeljenega materiala ali virov. Lansiran delovni nalog je pripravljen za proizvodnjo. Delovnemu nalogu lahko pripisujemo operacije in stroške. Ustavljen delovni nalog je bil ustavljen. MRP/APS sistem ga ne planira in mu ne pripisuje operacije. Končan delovni nalog je končan, izdelan. Status končan dosežemo ko končamo zadnjo operacijo ali če ročno spremenimo status. Ko se status spremeni v končano, se ne uporabljene dele oziroma komponente vrnejo v skladišča in vsi postavki se zbrišejo. Delovni nalog je mogoče še enkrat lansirati za dodatno obdelavo. Arhiviran ko je enkrat delovni nalog arhiviran, se ne more več lansirati. Zapis vstane v sistemu le za referenco in poročila. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 37 od 53

43 Jeziček terminiranje V jezičku si lahko ogledamo ali spreminjamo podatke. V prvem podoknu jezička imamo podatke o količini lansiranja, zaključka in izmeta, določitev skladišča, kamor se bo končni ident shranil. Zadnji datum nam pove, kdaj se je izvajala zadnja operacija na delovnemu nalogu. V drugem podoknu je datum lansiranja, zaključka in okvirni datum zaključka. Nastavimo lahko prioriteto delovnega naloga. Opcija Terminiranje nam pove, kdaj se je prioriteta določila. Če je opcija izbrana je bilo to med Terminiranjem sicer pa med Planiranjem. Prioriteto lahko spreminjamo in zamrznemo, da jo ščitimo pred dodatnimi spremembami s potrditvijo opcije. V tretjem podoknu je vnosno okno ECN (engineering change notice). Podatek nivoja kode nam pove, na katerem nivoju je ident delovnega naloga. Če je nivo 0, to pomeni, da je ident končni izdelek, če je več kot 0, pa sestavni del. Slika 11: proizvodnja/ opravila/ DN naročila (Syteline 7) Nastavitve globalnih prioritet Z uporabo nastavitve globalnih prioritet nastavimo prioritete delovnih nalog ali seznam delovnih nalog na podlagi že definiranih prioritet. Nastavitve morajo biti nastavljene preden zaženemo planiranje ali terminiranje. Sistem uporabi le te nastavitve pri oblikovanju planov. Datum zapadlosti sistem določi prioriteto tako, da prišteje 1000 k številu dni do zaključka delovnega naloga. Na primer, da je do zaključka delovnega naloga tri dni, sistem zapiše prioriteto Sistem prišteje 1000 k vsaki prioriteti, ker prioriteta ne sme biti negativna. Prioritete so med 100 in 9999, prioritete od 0 do 99 so rezervirane za delovne naloge z zmrznjeno prioriteto oziroma za nujne delovne naloge. Prioritete se lahko zmrznejo v oknu DN naročila. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 38 od 53

44 Kritično razmerje sistem določi prioriteto glede na količino dela (v dnevih) in število dni še potrebnih za zaključitev delovnega naloga. Če je delovni nalog še v roku, število dni do zaključka delimo z količino dela (v dnevih) in prištejemo Če je delovni nalog predviden kot zakasnjen, količino dela (v dnevih) odštejemo od število dni do zaključka in delimo s povprečnim številom ur v delavniku in prištejemo Na primer, če imamo dva delovna naloga, prvi ima šest dni dela, drugi pa dva dni dela, oba imata šest dni do zaključka. Prvi bi imel prioriteto 1001 (6/6+1000), drugi pa 1003 (6/2+1000). Slika 12: Proizvodnja/ terminiranje/ nastavitev globalnih prioritet (Syteline 7) Tip DN izberemo eno ali drugo opcijo za proces. Status DN izberemo eno ali več opcij za proces oziroma za izpis. Izberemo med potrjeno, lansirano, ustavljeno, v postopku in / ali planiran. Prioriteto določimo v oknu (parametri kontrole proizvodnje). Tu so tudi druge parametri planiranja. Poleg datumov in prioritet naročil moramo nastaviti parameter, čas terminiranja. S tem časom nastavimo interval, v katerem bodo zajeta vsa naročila, ki so lansirana. Parameter se nastavi v oknu (proizvodnja/ opravila/ datoteke/ parametri kontrole proizvodnje). Preden zaženemo terminiranje, moramo nastaviti parametre kontrole proizvodnje (proizvodnja/ opravila/ datoteke/ parametri kontrole proizvodnje); definirati tip transakcij, ki jih bo terminiranje zajelo. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 39 od 53

45 Parametri kontrole proizvodnje Okno je sestavljen iz petih jezičkov DN, proizvodnji urnik, transakcije, operacije, terminiranje. Jeziček terminiranja se uporablja za nastavitev prevzetih nastavitev kontrole proizvodnje za orodje Terminiranja. V prvem vnosnem polju določimo mejo uporabe ozkega grla v procentih. Isto mejo uporabe ozkega grla v procentih uporabljamo pri pogledu v oknu uporaba virov in uporaba grupe virov. Sistem prikaže vire, ki so izkoriščanje preko meje, le tako lahko pogledamo, za koliko dni so viri preobremenjeni in na katerih operacijah. Z nastavitvijo števila dni za prag zamude določimo število dni, ki jih delovni nalog lahko zamudi, preden je označen kot zakasnel delovni nalog. Z določitvijo števila zakasnelih dni nastavimo filter, da omogoči vpogled v zakasnele delovne naloge, ki zamujajo več, kot dovoljuje prag. Na primer, če je nastavljena meja 5 dni, se bodo delovni nalogi, ki zamujajo več kot 5 dni, prikazali v oknu zakasnjeni DN. To nastavitev je možno spremeniti tudi v tem oknu. Z določitvijo števila dni v vnosnem oknu dni urnika določimo dolžino intervala, ki ga bo sistem upošteval pri terminiranju. Na primer, če je interval 5 dni, bo sistem oblikoval prikaze v sklopih po 5 dni. Začetni in končni datum pove sistemu, kdaj mora zapisati oziroma beležiti status, oziroma stanje delovanja Terminiranja. Nivo pove sistemu, kako podrobni naj bi bili zapisi stanja. Minimalni: zabeleži samo glavne dejavnosti terminiranja, kot na primer nove ali izbrisane baze, začetek in konec terniniranja in opozorila. Omejeno: minimalni nivo in vsi terminirani dogodki kot lansirane delovne naloge in prispelost tovora in čas premikov. Obširno: vsebuje podrobno analizo po korakih (zasedbo in sprostitev virov, alokacijo virov in vse prekinitve operacij). Analize se uporabljajo pri reševanju problemov. Glede na nivo, ki ga izberemo, se lahko čas oblikovanje analiz podaljša in zavzame več spominskega prostora. Analiza je razvidna v oknu (sistem/ arhiv naloge v ozadju). Prevzeti faktor učinka je 1. Z nastavitvijo faktorja učinka lahko povečamo ali zmanjšamo čas priprave, premika, obdelave in zaključevanja za vse operacije. Z faktorjem učinka zmanjšamo razlike med standardnim in dejanskim časom. Terminiranje deli pripravljalne in obdelave čase s faktorjem učinkovitosti. Če je vrednost večja kot ena, se čas obdelave zmanjša, če je vrednost manjša kot ena, se čas obdelave poveča. Če je enako kot ena, ni sprememb. Z uporabo DN pravila lansiranja lahko kontroliramo zaporedje lansiranja delovnih nalog, ki se začnejo in končajo na isti dan. Z nastavitvijo globalnega pravila zaporedja določimo, na kakšen način naj se vrste oblikujejo pri virih. Pravila so ista kot pravila razporejanja pri virih. Prevzeto pravilo je prvi noter, prvi ven. V tem jezičku imamo na voljo nekaj opcij. Z izbiro opcije določimo, katera naročila naj sistem terminira. Urnik planiranih naročil, Urnik OPP naročil, Urnik potrjenih DN, Urnik delovnih ocen DN, Urnik planiranih ocen, Urnik lansirane serijske proizvodnje. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 40 od 53

46 Slika 13: Proizvodnja/ opravila/ datoteke/ parametri kontrole proizvodnje (Syteline 7) Ko končamo z nastavitvami, lahko zaženemo terminiranje v oknu (proizvodnja/ terminiranje). Tudi tukaj imamo možnost nastavitve časa terminiranja, ampak če smo že v parametrih kontrole proizvodnje nastavili interval, se tukaj avtomatično nastavi isti interval. Zaženemo terminiranje in počakamo. Status terminiranja lahko preverimo v arhivu nalog v ozadju. Ko je proces končan, lahko začnemo s pregledovanjem urnika. Urnik se lahko pogleda iz več različnih strani. Lahko gledamo zakasnele delovne naloge, uporabo grupe virov ali urnik grupe virov. V vsakem primeru skušamo ugotoviti, kateri delovni nalog je zakasnjen in zakaj. Ko ugotovimo razloge, lahko ukrepamo na ustrezen način. Če je pomanjkanje materiala, pospešimo naročila nabave. Če so dopusti, uvedemo nadure. Delovnemu nalogu lahko spremenimo prioriteto, tako sprostimo vire. Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 41 od 53

47 Slika 14: Proizvodnja/ terminiranje/ terminiranje (Syteline 7) Zakasnjeni delovni nalogi Okno prikazuje delovne naloge, ki so zakasnele, oziroma pozne za mejo uporabe ozkega grla izraženo v procentih. Z klikom na gumb»podrobnosti«dobimo vpogled v posamezni delovni nalog, njegove operacije, čas začetka in konca, čas zamude Iz tega lahko razberemo, kaj je krivo za zamudo, oziroma katere operacije povzročajo zastoje. Okno ne prikaže podatkov, dokler ne zaženemo terminiranje. Naslednji podatki so prikazani v tem oknu: planirana naročila, delovni nalogi, OPU naročila, proizvodni urnik. Slika 15: Proizvodnja/ terminiranje/ zakasnjeni DN (Syteline 7) Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 42 od 53

48 Uporaba grupe virov urnik Okno prikazuje tovor na grupo virov v določenem času znotraj določenega nivoja zmogljivosti. Pogled določimo z datumom začetka intervala. Nato določimo časovni interval, ki si ga želimo ogledati. Na primer, datum nastavimo na danes, interval na 7 dni/tednov/mesecev. Meja je procent zmogljivosti virov, ki jo želimo ogledati. Prikazani bodo le viri, ki so izkoriščeni nad mejo uporabe ozkega grla. Zaporedje delovnih nalog lahko spremenimo tako, da delovne naloge z isto operacijo razporedimo eno za drugo in s tem zmanjšamo pripravljalne čase. Slika 16: Proizvodnja/ terminiranje/ zaporedje grupa vira (Syteline 7) Urnik grupe vira Okno urnik grupe vira nam daje podroben pogled v posamezni delovni nalog po grupah vira. Tukaj lahko dodatno oziroma ročno popravljamo pravila zaporedja opravil. Slika 17: Proizvodnja/ terminiranje/ urnik grupe vira (Syteline 7) Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 43 od 53

49 Vsako naročilo je potrebno zaključiti, ker terminiranje upošteva ta podatek pri izvršbi, in če ni zaključeno, ga bo še vedno upošteval v urniku. 3.6 IZVEDBA Okno izpis liste razdelitve virov omogoča vpogled v dodelitev nalog za posamezni vir in zaporedje, v katerem se mora izvajati v proizvodnem obratu. Za vsak nalog, ki ga mora vir izvesti znotraj nastavljenega intervala, dobimo naslednje informacije: datum začetka in konca, tip DN, zaporedne operacij, status DN, zaporedje tovora, količino tovora, dni premora, delovni centri, ki so bili zasedeni pri prejšnji in naslednji operaciji. Izpis se natisne, ko končamo s terminiranjem in ročnim razporejanjem delovnih nalog. Izpis se nato dostavi v proizvodnji obrat za dejansko izdelavo identa. Slika 18: Proizvodnja/ terminiranje/izpisi/ izpis liste razdelitve virov (Syteline 7) Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 44 od 53

50 Slika 19: Izpis liste razdelitve virov (Syteline 7) Barbara Trelc: Organiziranje in vodenje poslovnega procesa z naprednimi sistemi planiranja stran 45 od 53