Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG

Transcription

1 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG 06/2004

2 APO d.o.o., usluge zaštite okoliša (član HEP grupe) Savska cesta 41/4, Zagreb, Hrvatska Agencija ARAO Parmova 53, Ljubljana Slovenija Naručitelj: Ministarstvo gospodarstva, rada i poduzetništva Ugovor broj: /06 Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Pogodba: Pogodba o financiranju izdelave PR NEK in odlaganju NSRAO in IJG po pogodbi med Vlado RS in Vlado RH, z dne Naziv projekta: PROGRAM RAZGRADNJE NEK I ODLAGANJE NSRAO I ING PROGRAMA RAZGRADNJE NEK IN ODLAGANJA NSRAO IN IJG Projekt izradili: APO d.o.o., usluge zaštite okoliša (član HEP grupe) Savska 41/IV, Zagreb Projekt izdelali: ARAO, Parmova 53, Ljubljana Radni nalog: RN 004/03-06 Delovni nalog: T-1123/03 Vrsta doku- Studija mentacije: Študija Dokument broj: /06 Št. dokumenta: T-1123/03 Izradili/Izdelali: dr.sc. Vladimir Lokner, dipl.ing. (APO) Ivica Levanat, dipl. ing. (APO) Andrea Rapić, dipl.ing. (APO) mag. Nadja Železnik (ARAO) dr. Irena Mele (ARAO) mag. Tilen Jenko (ARAO) Suradnici/Sodelavci: Charles Mc Combie, Mc Combie Consulting ENCONET International d.o.o., Miramarska 20, Zagreb, IBE, Hajdrihova 4, Ljubljana IAEA eksperti: Roderick Knight, Scientech, SAD/ZDA; Jan-Marie Potier, IAEA, Per-Arne Holmberg, SKB, Švedska; Ir. Luc Noynaert, SCK-CEN, Belgija; Lumir Nachmilner, IAEA; Lars Ageskog, SWECO, Švedska

3 APO d.o.o., usluge zaštite okoliša (član HEP grupe) Savska cesta 41/4, Zagreb, Hrvatska Agencija ARAO Parmova 53, Ljubljana Slovenija Članovi Stručnog savjeta za izradu Programa razgradnje NEK i odlaganja NSRAO I ING: Člani Strokovnega sveta za izdelavo Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG: prof. dr. Miran Veselič (ARAO) dr. France Križanič (EIPF) Egon Lukacs, dipl. ing. dr. Matjaž Ravnik (IJS) mr. sc. Damir Subašić (APO) prof. dr. Nenad Debrecin (FER) dr.sc. Savka Kučar-Dragičević (AZO) dr.sc. Svetozar Musić (IRB)

4 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Str. 1/1 Vsebina Programa I. Projektna naloga za izdelavo Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG II. Povzetek III. Okrajšave IV. Modul 0: Uvod V. Modul 1: Pregled dosedanjega dela na programu razgradnje NEK VI. Modul 2: Kontekst in izhodišča za ta Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG VII. Modul 3: Ravnanje z NSRAO VIII. Modul 4: Ravnanje z IJG IX. Modul 5: Opcije razgradnje X. Modul 6: Analiza integralnih scenarijev razgradnje ter ravnanja z odpadki in IJG XI. Modul 7: Priporočeni scenarij za oceno stroškov razgradnje NEK in odlaganja RAO in IJG XII. Priloge: Priloga 1. Modula 2: Podatki o NSRAO in IJG iz NEK Priloga 2. Modula 2: Opis radionuklidov, ki so zavedeni v bazi skladišča NE Krško Priloga 1. Modula 3: Površinsko odlagališče NSRAO Priloga 2. Modula 3: Podrobni preračuni podzemnega odlagališča NSRAO Priloga 1. Modula 5: Podrobnejši časovni plani scenarijev razgradnje iz modula 5

5 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 1/12 Razširjen povzetek Vsebina 1. Namen in obseg Programa Način izvedene analize Izhodišča in omejitve Robni pogoji Dodatne omejitve Opis tehnoloških postopkov in izračun nominalnih stroškov Odlaganje NSRAO Odlaganje IJG Razgradnja Oblikovanje integralnih scenarijev in njihova stroškovna ocena Scenariji takojšnjega odlaganja ali izvoza IJG Scenariji s suhim skladiščenjem IJG Analiza in primerjava scenarijev Zaključki in priporočila... 11

6 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 2/12 Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in izrabljenega jedrskega goriva (IJG) je izdelan skladno z zahtevami 10. člena Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščenjem in razgradnjo. V enotni obliki, kot en celovit Program (PR), je izdelan po zaključkih s sestanka Meddržavne komisije (MDK) Republike Hrvaške in Republike Slovenije za spremljanje izvajanja Pogodbe z dne Namen in obseg Programa Program, ki temelji na danes poznanih podatkih o razgradnji NEK in odlaganju NSRAO in IJG ter na mednarodnih standardih in najboljši mednarodni praksi na tem področju, je prvenstveno namenjen oceni prihodnjih stroškov kot osnovi za zbiranje sredstev, ki so potrebna za financiranje razgradnje NEK, odlaganja NSRAO in ravnanja z IJG. Program predstavlja obsežno revizijo obstoječega Plana razgradnje NEK (NIS študija, 1996) in predstavlja eno izmed iteracij pri izdelavi končnega Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG. Program je razdeljen na 7 ločenih celot - modulov, v katerih se: (1) prikazuje dosedanje delo pri načrtovanju razgradnje in ravnanja z RAO in IJG ter predstavijo robni pogoji (modula 1 in 2); (2) opiše tehnične rešitve, na katerih temelji ta program (moduli 3, 4 in 5); ter (3) se oblikujejo strategije razgradnje pri danih robnih pogojih in izbere najustreznejši scenarij (modula 6 in 7). 2. Način izvedene analize Analiza možnih opcij v celotnem Programu razgradnje je izdelana v več korakih. V prvem koraku so na osnovi podrobnih tehnično-tehnoloških analiz razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG ter ob definiranih robnih pogojih (okoliščine in podane omejitve) oblikovani izvedljivi in smiselni scenariji (strategije). Vsak scenarij je sosledje povezanih in medsebojno usklajenih nalog: (a) razstavljanja NEK, (b) transporta in skladiščenja IJG, (c) izvoza ali odlaganja IJG ter (d) odlaganja NSRAO. Na osnovi analiz tehnoloških postopkov razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG je vsakemu scenariju prirejena časovna porazdelitev stroškov za vse glavne aktivnosti. V drugem koraku je izvedena finančna analiza oblikovanih scenarijev usmerjena k oceni celotnih diskontiranih stroškov in temu pripadajoče anuitete (19 vplačil v en sklad, ki je leta 2003 prazen). Anuitete v finančnem smislu opredeljujejo scenarije. Z njihovo medsebojno primerjavo izločimo najbolj neugodne scenarije. Med preostalimi scenariji (s primerljivimi stroški) izločimo tiste, ki so manj racionalni od ostalih in časovno nefleksibilni (npr. izrazito občutljivi na točnost doseganja ciljev v zadanih rokih). V tretjem koraku se preostali scenariji dodatno analizirajo in tam, kjer je to mogoče, z možnimi manjšimi odstopanji od robnih pogojev, racionalizirajo. Na osnovi tako dodelanih optimalnih

7 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 3/12 scenarijev ocenjujemo skupni diskontirani strošek razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG ter pripadajoče anuitete. Iz tega lahko tako Republika Slovenija kot Republika Hrvaška ocenita (v skladu s svojimi predpisi o skladu razgradnje) višine letnih anuitet za svoja sklada. Višina letnih vplačil v sklada se lahko v Sloveniji in Hrvaški razlikuje zaradi obstoječega nesimetričnega stanja sredstev v skladih, vendar bi morala sredstva, zbrana v vsakem od skladov na dan 31. januar 2022, zadostna za polovico stroškov razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG. V četrtem koraku so stroški priporočenega in racionaliziranega scenarija primerjani s stroški razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG za podobne jedrske elektrarne in podobna odlagališče NSRAO ali IJG. Proučena je zanesljivost ocene stroškov, nato pa so formulirani zaključki in priporočila. 3. Izhodišča in omejitve 3.1. Stanje a) V letu 2000 je NEK v sklopu projekta modernizacije izvedel modifikacije elektrarne in zamenjavo uparjalnikov. Moč elektrarne je bila povečana na 676 MWe. Stari uparjalniki so bili po zamenjavi uskladiščeni v začasnem skladišču. NEK je prav tako izvedla tudi projekt adaptacije bazena za izrabljeno gorivo (Spent fuel pit reracking), s katerim je zagotovila zadostne zmogljivosti bazena za izrabljeno gorivo do leta Leta 2001 je bil vgrajen nov izmenjevalec toplote, stari izmenjevalec pa je bil začasno uskladiščen v zgradbi za dekontaminacijo. Z modernizacijo NEK načrtuje podaljšanje gorivnega cikla z 12 na 18 mesecev. b) Trenutno je v bazenu za izrabljeno gorivo v NEK 1694 lokacij za gorivne elemente. Ob koncu leta 2002 je bilo zasedenih 663 lokacij, od tega 603 s popolnoma izrabljenimi elementi, 59 pa z delno zgorelimi elementi, ki se še lahko uporabijo. Do konca leta 2023 bo ob predvidenem podaljšanju gorivnega cikla in povečanju moči nastalo 1.531±20 izrabljenih gorivnih elementov oziroma okoli 620 ton kovinskega urana. c) Do konca leta 2002 je bilo v skladišču na lokaciji NEK uskladiščeno m 3 trdnih NSRAO, ki so nastali med obratovanjem. Odpadki so večinoma kratkoživi z majhnim deležem alfa sevalcev. Do konca življenjske dobe NEK-a predvidevamo, da bo z uporabo današnje tehnologije obdelave in priprave NSRAO nastalo m 3 odpadkov. Če prištejemo še NSRAO, ki bodo nastali ob razgradnji in ob menjavi večjih komponent v NEK, bo skupna količina, ki bo nastala med obratovanjem in razgradnjo, približno m 3. Nekaj več kot 1,0% teh odpadkov bodo dolgoživi NSRAO Robni pogoji Pogoj za oblikovanje končnega števila smiselnih integralnih scenarijev je sprejem niza predpostavk o procesu razgradnje NEK in o ravnanju z NSRAO in IJG. V PR te predpostavke imenujemo robni pogoji. Ker je ta PR omejena revizija študije NIS, je del robnih pogojev ohranjen, nekateri robni pogoji so povzeti po priporočilih delavnice Ljubljana 2000 in Ljubljana 2001, ki sta analizi-

8 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 4/12 rali NIS-ovo študijo (npr. sprejem registra tveganja). Revizijo vseh robnih pogojev, povzetih po NIS-ovi študiji, kot tudi definiranje novih, namenjenih izključno tej iteraciji PR, je pripravil Strokovni svet. Najpomembnejši robni pogoji za to študijo so: a) NEK bo redno obratoval do leta 2023; b) analizirane bodo variacije izvirne SID strategije iz študije NIS in sicer SID-15 ter izvirna varianta SID-96 1, medtem ko se varianta SID-30 obdela v analizi občutljivosti; c) finančni rezultati morajo biti prikazani v eurih ( ) iz leta 2002 kot: (1) ocena nominalnih in diskontiranih stroškov; in (2) časovni tok zbiranja in porabe sredstev; d) odlagališče NSRAO bo eno samo in podzemno (tunelski tip), v obratovanju od leta. Opcija dveh odlagališč NSRAO gre v register tveganja; e) globinsko odlagališče IJG bo eno, v obratovanju pogonu od leta, prouči se tudi nepovratni izvoz IJG; f) PR obdela suho skladiščenje IJG v sklopu analize občutljivosti; g) diskontiranje se izvede z inflacijskim faktorjem i = 1,0073, obrestni faktor k = 1,0429, čemur ustreza diskontni faktor d = 1,035. Višina anuitet sklada za razgradnjo se izračuna iz skupnih diskontiranih stroškov ob predpostavki 19 enakih vplačil v prazen sklad Dodatne omejitve Poleg tega je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati tudi, da je bila analiza izvedena ob naslednjih predpostavkah: a) Vsi stroški so prikazani brez davkov in taks; b) Stroški institucionalne kontrole po zaprtju odlagališča niso prikazani. c) Vsi stroški eventualne razširitve skladišča NSRAO ali predelave skladišča v NEK in vsi s tem povezani stroški (npr. nadomestilo lokalni skupnosti) se obravnavajo kot operativni stroški NEK. d) Vsi stroški možnih dodatnih obdelav in priprave NSRAO iz obratovanja zaradi izpolnjevanja kriterijev sprejemljivosti (waste acceptance criteria) so obratovalni stroški NEK. 4. Opis tehnoloških postopkov in izračun nominalnih stroškov Kvaliteta podatkov o stroških razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG v tem Programu je zelo različna: Najbolj poznano je ravnanje z NSRAO. 1 SID je okrajšava angleškega izraza Strategy Immediate Dismantling iz študije NIS, ki označuje, da se razgradnja začne takoj po zaustavitvi elektrarne; številčna oznaka ponazarja obdobje po začetku razgradnje, po katerem se bodo zaključile vse aktivnosti iz tega Programa. Samo razstavljanje objektov je lahko tudi krajše.

9 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 5/12 Precej slabše je poznano ravnanje z IJG: stroški izvoza so poznani le iz preliminarne ponudbe, tehnologija odlaganja IJG je prevzeta iz gospodarsko in družbeno povsem različnega okolja in poenostavljeno preračunana na nove, še vedno generične okoliščine. Razgradnja se pozna celo s slabšo natančnostjo kot v NIS-ovi študiji, ker so vrednosti iz NIS-ove študije dodatno korigirane in preračunane na nove okoliščine (predvsem stroški delovne sile). Razlika v natančnosti poznavanja posameznih stroškov je kompenzirana tako, da se k ocenam stroškov, odvisno od njihove natančnosti, dodaja znesek za nepredvidene stroške (Angl. contingency) Odlaganje NSRAO Na osnovi obsežne analize pristopov v drugih državah je kot najprimernejši izbran pripovršinski tip odlaganja, ki se lahko izvede v obliki tunelskega (podzemnega) ali površinskega tipa odlagališča. Za potrebe tega Programa je podrobno obdelana gradnja tunelskega tipa odlagališča za celotno količino odpadkov, ki je nekaj večja kot m 3, ki obsega vse odpadke tako iz obratovanja kot iz razgradnje. Ocena stroškov je za posamezne segmente v procesu obratovanja in zapiranja odlagališča izvedena predvsem iz obstoječih študij, ki so izdelane do nivoja izvedbenih projektov. Le manjši del stroškov je interno ocenjen ob pomoči strokovnjakov IAEA, ki so sodelovali pri izdelavi Programa. Večina stroškov je povezanih z izgradnjo odlagališča in infrastrukture, čeprav največji del odpade na izgradnjo podzemnih objektov odlagališča. Ti v glavnem nastanejo zadnja tri leta pred začetkom obratovanja odlagališča, od 2011 do 2013, zaradi intenzivne gradnje. V metodologiji izdelave ocene stroškov se razlikujeta dve obdobji: v prvem obdobju izbora in gradnje odlagališča se upoštevajo stroški izbora lokacije, stroški pogajanj z lokalno skupnostjo, izdelava vlog in pridobivanje različnih dovoljenj, gradnja odlagališča in infrastrukture, tehnologija odlaganja in varnostne ocene ter nadomestila; v drugem obdobju od leta 2014 naprej so izračunani stroški rednega obratovanja odlagališča, stroški zapiranja in dodatno stroški izplačila nadomestila lokalni skupnosti Odlaganje IJG Odlaganje globoko v ustrezne geološke formacije je danes spoznano kot edina tehnično izvedljiva in varna trajna rešitev za IJG in visoko radioaktivne odpadke (VRAO). Za oceno stroškov razvoja in izgradnje odlagališča IJG je privzet švedski model odlaganja (švedske agencije SKB za ravnanje z radioaktivnimi odpadki) v trdi kamnini (npr. v granitu) na globini 500 m po konceptu KBS-3. Izbira je logična, saj je švedski koncept najbolj razvit. Tak koncept je privzela tudi Finska, ki vo v Evropi kot prva država zgradila odlagališče IJG. Poleg koncepta odlagališča smo od švedske privzeli tudi način ocenjevanja stroškov. Pri tem smo privzeli: (a) neposredno odlaganje izrabljenega goriva (brez predelave); in (b) količina IJG, ki bo odložena v odlagališče, je 1531

10 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 6/12 gorivnih elementov ali 620 ton kovinskega urana skupaj z manjšo količino VRAO (~16 m 3 ). Obdelane so vse faze izgradnje, obratovanja in zapiranja odlagališča IJG: (a) raziskave in razvoj; (b) izbor in karakterizacija lokacije; (c) projektiranje in izgradnja odlagališča; (d) obratovanje in (e) zapiranje. Referenčni scenarij je obdelan v dveh variantah: (a) z začetkom obratovanja odlagališča leta 2030 (IJG v bazenu) in (b) z začetkom obratovanja odlagališča leta 2050 (IJG v suhem skladišču). Ker je Ruska federacija (RF) sprejela paket 3 zakonov, ki načeloma omogočajo uvoz IJG iz drugih držav v Rusko federacijo z namenom začasnega shranjevanja in/ali predelave, se odpira tudi možnost izvoza IJG iz NEK. Raziskane so možnosti za tako opcijo. Ob predpostavki, da družbene in politične razmere omogočajo dogovor, je tam, kjer je bilo tehnično-tehnološko mogoče, izvoz IJG uveden kot alternativna opcija odlaganju v lastnem odlagališču. Po dostopnih podatkih je cena izvoza od US$/kg kovinskega urana. Za finančno oceno opcije trajnega izvoza je vzeta cena US$/kg kovinskega urana. Kot kažejo primerjave z drugimi programi izgradnje odlagališča IJG, so pri razvoju odlagališča v največji meri zastopani fiksni stroški, ki so neodvisni od količine IJG. Zaradi tega bo tudi cena odlaganja, preračunana na kg odloženih odpadkov, zelo visoka tam, kjer bo količina odloženega IJG majhna (kot je primer NEK-a) Razgradnja Skladno z robnimi pogoji se v celoti koristijo rezultati NIS študije. Stroški so razstavljeni po osnovnih aktivnostih, narejena je njihova revalorizacija, nakar so komponente ponovno sestavljene v novo celoto (z nekoliko modifikacij ali dodatnih aktivnosti), ter časovno razporejene skladno z robnimi pogoji. Ta del je izdelan z delno pomočjo strokovnjakov IAEA. Najprej je izdelan detajlen pregled vsebine razgradnje do nivoja posameznih aktivnosti razgradnje, tako da je izdelana popolna razčlenitev stroškov do posamezne faze. V tej fazi so od celotnega stroška razgradnje, ki je naveden v NIS študiji odšteti stroški za izgradnjo in obratovanje odlagališča NSRAO, oziroma za odlagališče IJG. Posebej so v stroških razgradnje analizirani stroški delovne sile. Izkazalo se je, da znaša delež delovne sile v študiji NIS 60 %, ter da je povprečna bruto ura delavca okoli 16 DEM-95/h. Pri tem je ugotovljeno, da je 75 % skupne vrednosti namenjeno delavcem NE Krško, preostalih 25 % pa odpada na lokalna podjetja. Narejena je revizija izvornih stroškov razgradnje: najprej je podvojena bruto delovna ura za vse delavce; in drugič, s posebnim dodatkom so dodani nepredvideni stroški (contingency), v višini 50 % za tehnološke (materialne) stroške ter samo 20 % za stroške ravnanja z IJG. Tako dobljeni stroški so potem preračunani iz DEM-96 v eure 2002.

11 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 7/12 5. Oblikovanje integralnih scenarijev in njihova stroškovna ocena Izhajajoč iz robnih pogojev in omejitev projektne naloge je med izdelavo Programa oblikovano skupno devet scenarijev PR, V vseh scenarijih tehnološki postopki razgradnje elektrarne temeljijo na izvorni SID strategiji, dodane so nekatere spemembe, ki so bile potrebne zaradi usklajevanja z drugimi zahtevami Programa, predvsem zaradi racionalizacije skupnega scenarija. Glede na to, da je v robnih pogojih zahtevano, da se nepovratni izvoz IJG v tretjo državo opredeli kot enakopravna alternativa gradnji lokalnega odlagališča IJG v Sloveniji ali Hrvaški, je za vsak scenarij lokalnega odlaganja IJG predviden analogni scenarij izvoza. Praviloma smo se trudili, da bi bil izvozni scenarij čim bolj podoben ustreznemu scenariju lokalnega odlaganja IJG, vendar dosledno upoštevanje takšnega pristopa ni bilo možno ali povsem racionalno v vseh primerih. Ravno zato navedeni sklop devetih scenarijev vsebuje pet scenarijev z izvozom in samo štiri scenarije z odlaganjem IJG Scenariji takojšnjega odlaganja ali izvoza IJG Zahteva iz robnih pogojev, da se izvrši prilagoditev in revalvorizacija SID strategije v izvirni varianti SID-96, ter njeno skrajševanje na pravo hitro razgradnjo SID-15 (skupno trajanje scenarija okoli 15 let), je izpolnjena z uvedbo petih izvedljivih scenarijev PR v katerih se IJG direktno iz bazena NEK odloži v lokalno odlagališče ali izvozi. SID-96 z odlaganjem in SID-96 z izvozom Izvirno strategijo SID-96 je možno prilagoditi novim robnim pogojem brez spreminjanja tehnologij in s sledenjem posameznih postopkov razgradnje, čeprav je potrebno bistveno podaljšati pooperativno obdobje, v katerem se še ne izvaja prava razgradnja vseh obratov elektrarne, ker se izrabljeno gorivo hladi v bazenu NEK in čaka na začetek odlaganja ki je planirano za leto 2031 (namesto 2023 leta iz izvirne strategije). Tako se dobi scenarij SID-96 z odlaganjem. pri katerem se IJG odloži v obdobju med 2031 in 2036 leta naravnost iz bazena NEK v geološko odlagališče, ki bo zgrajeno v Sloveniji ali na Hrvaškem. Šele po tako podaljšanem pooperativnem obdobju (v izvirni strategiji je trajalo samo pet let), ki se zaključuje eno leto po odstranitvi IJG iz bazena (ker še vsebuje shranjevanje premične opreme in vsebine reaktorske sredice), se nadaljuje razgradnja vseh postrojenj NEK (okoli 4,5 leta) in nato rušitev zgradb in obnova lokacije ( še okoli 4,5 leta). Analogni scenarij z nepovratnim izvozom IJG (SID-96 z izvozom ) ni povsem simetričen scenariju lokalnega odlaganja, ker se izvoz IJG začne 2023 leta, saj ne bi bilo racionalno nepotrebno podaljševati drago pooperativno obdobje. V vseh izvoznih scenarijih izvoz IJG traja štiri leta. Zaradi tega traja v scenariju SID-96 z izvozom pooperativno obdobje pet let (kot v izvirni SID strategiji), sledita fazi razstavitve obrata in rušenja objektov z obnovo lokacije (isti kot v izvirnem SID-u) v skupnem trajanju devetih let in so zadržane v vseh scenarijih tega PR.

12 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 8/12 Oba scenarija SID-96 sledita izvirno strategijo v načinu postopanja z glavnima komponentama primarnega kroga in reaktorske posode. Ti se v fazi razgradnje objektov preneseta v namensko skladišče na lokacij NEK, kjer se hranita do konca leta 2116 zaradi zmanjšanja radioaktivnosti. Nadaljni dev leti sta potrebni za rezanje in nadaljno obdelavo odpadkov ter razgradnjo skladišča. Skupne aktivnosti na lokaciji NEK v teh scenarijih trajajo 96 let po prenehanju obratovanja elektrarne. SID-15 z izvozom Izdelava projekta geološkega odlagališča je pokazala, da scenarij prave hitre razgradnje z lokalnim odlaganjem IJG ni mogoče izvesti kot enostavno skrajšanje izvorne SID-96 strategije (katera se ni ukvarjala z tehnološkimi vidiki odlaganja IJG),saj odlaganje ni možno dokončati pred letom Takšno skrajšanje je mogoče izvesti samo za primer trajnega izvoza goriva takoj po prenehanju obratovanja NEK, kot v primeru SID-96 z izvozom. Scenarij SID- 15 z izvozom, se dobi iz izvirnega tako,da se ukine 80-letno skladiščenje glavnih komponent in reaktorske posode na lokaciji NEK, ter se uvedejo tehnološke spremembe, ki omogočajo njihovo razstavljanje, rezanje in odlaganje še v obdobju, v katerem se izvajajo ostale operacije razgradnje. Tako spremenjena faza razgradnje objektov je planirana tudi v vseh ostalih scenarijih tega PR (razen v predhodnjih dveh scenarijev SID-96). V scenariju SID-15 z izvozom se vse aktivnosti na lokaciji NEK zaključujejo konec 2036 leta, 14 let po prenehanju obratovanja NEK. SID-15MS z odlaganjem in SID-15MS z izvozom Da bi se izvedla prava takojšnja razgradnja, v kateri ne bi bilo potrebno izvoziti IJG, je potrebno v izvirni strategiji SID uvesti nadaljnje tehnološke modifikacije, ki omogočajo razgradnjo vseh objektov elektrarne pred končanjem odlaganja IJG v lokalno odlagališče. To se v SID-15MS doseže z prenovo obstoječega bazena NEK tako, da se bazen odcepi od ostalih postrojenj elektrarne in postane neodvisno mokro skladišče (MS) za IJG. Faza razgradnje vseh obratov se začne že dve leti po prenehanju obratovanja, tudi obnova lokacije se v glavnem lahko dokonča do konca leta 2033 razen razgradnje mokrega skladišča. Na ta način dobljeni scenarij (SID-15MS z odlaganjem) predvideva dokončanje del na lokaciji med letom 2037, ko se razgrajuje MS iz katerega se med letom IJG prepeljal v lokalno odlagališče. V analognem scenariju z nepovratnim izvozom (SID-15MS z izvozom) se mokro skladišče uporablja dve leti manj, saj traja izvoz samo štiri leta ( ).

13 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 9/ Scenariji s suhim skladiščenjem IJG V primeru, ko bilo potrebno IJG bistveno dlje skladiščiti (tj. če se ne odlaganje ne izvoz ne načrtujeta izvesti sredi tridesetih let), suho skladiščenje postane cenejše od skladiščenja IJG v bazenu. Zato je bilo v robnih pogojih predvideno, da se dodatno, v sklopu analize občutljivosti v tem Programu pregledajo tudi scenariji temelječi na suhem skladiščenju IJG (pri čemer lokacija suhega skladišča ni določena; lahko je nekje na lokaciji NEK ali pa kje drugje). Pri analizi vseh možnosti se je pokazalo, da so ravno scenariji suhega skladiščenja najboljši izbor za preudarno planiranje ekonomičnega Programa razgradnje. SID-30 z odlaganjem in SID-30 z izvozom Ta dva scenarija sta izvedena iz tehnoloških operacij izvirnega SID-a na podoben način kot v primeru SID-15 z izvozom, vendar s ključno razliko, da se v prvih štirih letih pooperativnega obdobja (od 2023 do 2026) gorivo premešča iz bazena NEK v suho skladišče. IJG se bo v suhem skladišču hranilo okoli 30 let, saj se odlaganje v lokalno odlagališče ali izvoz planira v obdobju od 2051 do 2054 leta (ker bo gorivo bolje ohlajeno boi tudi odlaganje trajalo samo štiri leta). Scenarija sta označena kot SID-30 zaradi skupnega trajanja vseh pomembnih aktivnosti, sama razgradnja NEK-a pa se konča bistveno prej (v letu 2036) vključno z obnovo lokacije (z možnim izvzetjem suhega skladišča, za katero v tem PR še ni določene lokacije). Z vključitvijo teh scenarijev med opcije programa razgradnje so bile izpolnjene ostale konkretne zahteve robnih pogojev (upoštevanje suhega skladiščenja IJG, oz. variante SID-30). Na tej osnovi je bila izdelana analiza in primerjavi vseh scenarijev. Po opravljeni analizi je razvidno, da sta scenarija z suhim skladiščenjem najprimernejša, čeprav se lahko še dodatno izboljšata z uporabo fleksibilnejših robnih pogojev. Tako sta uvedena še dva, modificirana scenarija suhega skladiščenja. SID-45 z odlaganjem in SID-45 z izvozom Glede na to, da planirani tip suhega skladiščenja nima visokih stroškov vzdrževanja in se lahko licencira za obdobje hranjenja IJG do 50 let, se izkoristi možnost daljšega skladiščenja goriva (okoli 45 let, da se pusti še nekaj let za nepredvidljive dogodke) in uvedeta modificirana scenarija, v katerih je predvideno odlaganje/izvoz IJG v obdobju med 2066 in 2069 leta. Tako se znatno zmanjšajo diskontirani stroški scenarijev, kar v primeru lokalnega odlaganja IJG omogoča planiranje in financiranje raziskovanj in razvoja preko veliko dajšega obobja (za 20 let v primerjavi z ostalimi scenariji). Hkrati se optimizira tudi obdobje obratovanja odlagališča NSRAO, tako da z odlaganjem odpadkov pričnemo nekoliko kasneje kot pri ostalih scenarijih (pri kateri se strogo držijmo leta 2014, kot to predvidevajo robni pogoji), zaključimo pa takoj po dokončani razgradnji elektrarne.

14 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 10/ Analiza in primerjava scenarijev Vsak od scenarijev je bil prvotno opisan z grafičnim prikazom tokov vseh pomembnih aktivnosti, kateremu je priložena časovna razporeditev stroškov za osnovne skupine aktivnosti (razgradnja NEK, transport in skladiščenje IJG, odlaganje NSRAO in ravnanje z IJG izvoz ali odlaganje). Izdelana je finančna analiza, za katero so bila razvita vsa potrebna orodja (finančni model in računski programi), ki podaja diskontirane skupne stroške razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG, oziroma anuiteto (prispevek) v sklad za razgradnjo. Analiza je izhajala iz prvih sedmih scenarijev, v katerih je suho skladiščenje IJG bilo opisano samo v metodi SID-30. Najprej so eliminirani predragi scenariji; preostali štirje so finančno najugodnejši (SID-96 z odlaganjem, SID-30 z izvozom, SID-30 z odlaganjem in SID-15MS z odlaganjem). Njihova nadaljnja analiza pokaže, da imajo nekateri izrazite prednosti pred ostalimi. Namreč, SID-96 z odlaganjem je zaradi preveč zapletenih rešitev obremenjena z dodatnimi stroški, zlasti zato, ker se v ta scenarij slabo vklaplja sprejta tehnološka rešitev odlagališča IJG. Tudi scenarij SID-15MS z odlaganjem je uveden na podlagi eksplicitnih zahtev iz robnih pogojev kot edina racionalna rešitev za takojšnjo razgradnjo z odlaganjem IJG neposredno iz bazena NEK v lokalno odlagališče. Oba imata kot glavno tehnološko slabost zelo majhno fleksibilnost: vsako odstopanje od predvidenega časovnega sosledja ravnanja z IJG (na primer, podaljšanje izbora lokacije, karakterizacije in pridobivanje dovoljenj za odlagališče) pomeni podaljšanje dragega mokrega skladiščenja ter s tem povezane znatne nepredvidene stroške. Zaradi tega se iz prvotnih sedmih scenarijev lahko izdvoji dva, ki sta označena kot SID-30 (z odlaganjem in z izvozom). Oba imata hkrati dve pomembni lastnosti: relativno nizke stroške in zadovoljivo prilagodljivost scenarijev mogočim spremembam robnih pogojev. Oba scenarija sta dodatno analizirana, nakar so zaradi možnosti, ki jih dopušča suho skladiščenje, uvedene spremembe rokov, s katerimi PR postane še realnejši in cenejši (merjeno z diskontiranimi stroški). Zaradi podaljšanja suhega skladiščenja sta nova scenarija preimenovana v SID- 45 z odlaganjem in SID-45 z izvozom.za scenarija SID-45 je narejen podroben opis in finančna analiza, tako kot za druge scenarije. Skupni pregled najpomembnejših finančnih pokazateljev za vse posamezne scenarije je podan v Tabeli 1. Nižji stroški PR, kot so podani v scenarijih SID-30, so se lahko dobili le z manjšimi modifikacijami postavljenih robnih pogojev. Očitni področji optimizacije stroškov sta bili ali zmanjšanje nominalnih stroškov ali časovna prestavitev stroškov na kasnejše obdobje (v pogojih diskontiranja). Tri najenostavnejše opcije so : (a) kasnejše odlaganje /izvoz IJG; (b) kasnejše odprtje in krajše obratovanje odlagališča NSRAO, in (c) površinsko odlagališče NSRAO. Možne so tudi druge stroškovne optimizacije v PR, predvsem take, ki bi upoštevale pričakovan razvoj jedrske tehnologije, vendar te v tej fazi izdelave PR niso preučene. Za oblikovanje optimalnega scenarija sta izbrani prvi dve opciji, torej kasnejše odlaganje/izvoz IJG in kasnejše odprtje ter krajše obratovanje odlagališča NSRAO, iz katerih sta izpeljana scena-

15 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 11/12 rija SID-45. Takšen izbor je narejen z namenom, da bi se dosegla večja zanesljivost scenarija ter izenačili stroški odlaganja in izvoza IJG, ter tako ohranila možnost kasnejše izbire končne odločitve o ravnanju z IJG. Kljub temu je potrebno poudariti, da je bilo takšno zmanjšanje stroškov PR možno doseči tudi z drugačno kombinacijo opcij, npr. s kasnejšim odlaganjem/izvozom IJG in prehodom na površinsko odlagališče NSRAO, pri čemer se odlagališče odpre 2014 leta namesto kasnejšega odprtja tunelskega odlagališča. Obe kombinaciji opcij sta stroškovno primerljivi, ena od njiju je v tem Programu predstavljena, končni izbor med njima pa morajo izvesti subjekti, ki odločajo o družbeni sprejemljivosti posameznih opcij (deležniki oziroma angl. stakeholders). Tabela 1: Pregled najpomembnejših finančnih parametrov za obravnavane scenarije milijoni nominalni NSRAO diskontirani transport in skladiščenje IJG IJG razgradnja SKUPAJ nominalni Diskontirani nominalni ali fiksni diskontirani Nominalni diskontirani nominalni ali fiksni diskontirani vsota potrebna l.2003 anuiteta za stanje fonda 0 1 SID-96 izvoz 504,2 131,0 133,8 62,5 982,1 430,9 176,0 61, ,1 686,2 715,6 55,8 2 SID-96 odlaganje 504,2 131,0 75,9 26,5 596,4 251,8 243,9 73, ,4 482,6 503,3 39,3 3 SID-15 izvoz 197,4 107,7 133,8 62,5 982,1 430,9 206,3 80, ,6 682,0 711,3 55,5 4 SID-30 izvoz 268,5 119,7 175,3 77,0 982,1 146,1 206,3 80, ,2 423,7 441,9 34,5 5 SID-30 odlaganje 268,5 119,7 175,3 77,0 509,7 111,4 206,3 80, ,8 388,9 405,6 31,6 6 SID-15MS izvoz 193,6 106,8 167,2 63,4 982,1 338,5 208,0 89, ,0 598,0 623,6 48,7 7 SID-15MS odlaganje 201,1 108,6 112,9 43,6 596,4 251,8 208,0 89, ,5 493,2 514,4 40,1 8 SID-45 izvoz 310,2 107,8 190,3 78,7 982,1 77,8 206,3 80, ,0 345,3 360,1 28,1 9 SID-45 odlaganje 186,0 93,9 189,3 78,6 567,7 85,1 206,3 80, ,3 338,5 350,7 27,5 6. Zaključki in priporočila Pri takih projektih je praviloma najmanjša nezanesljivost tehničnih rešitev, zato jo lahko tudi najbolje ocenimo, saj te rešitve slonijo na tehnologijah, ki se že uporabljajo ali pa so vsaj dodobra raziskane, primerjamo pa jih lahko z različnimi projekti, ki so vsaj deloma že uresničeni. Največja nezanesljivost se pojavlja pri oceni prihodnjih družbenih in političnih okoliščin na splošno, posebej pa tistih stališč, ki bi utegnila v največji meri vplivati na stroške tega projekta (npr. kot so denimo politična usklajevanja ali bodoča razpoloženja širše javnosti). Ocena takih nezanesljivosti v dolgem časovnem obdobju se ne more oddaljiti od čistega ugibanja. Namesto tega je bolj smotrno domnevati, da razpon sedanjih različnih družbenih in političnih okoliščin v drža-

16 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Razširjen povzetek Str. 12/12 vah, ki izvajajo podobne projekte razgradnje, predstavlja dobro merilo za možni razvoj razmer v Sloveniji in na Hrvaškem. Zato je za oceno primernosti dobljenih rezultatov izračunov je izdelana primerjava ocene stroškov razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG iz NEK s ocenami oziroma dejanskimi stroški razgradnje primerljivih jedrskih elektrarn in ravnanja z NSRAO in IJG v odlagališčih podobnega tipa in kapacitete. Primerjava je zelo zahtevna in vprašljiva zaradi različnih razlogov (npr. razlika v metodologiji ocenjevanja; različnih tehničnih rešitev; neenakih finančnih modelov; nezmožnost objektivnega pretvarjanja različnih valut; in drugo). Kljub temu je razvidno, da so ocenjeni stroški v tem Programu znotraj razpona poznanih vrednosti: blizu srednje vrednosti (za razgradnjo, skladiščenje IJG, odlaganje NSRAO), blizu višjih vrednosti stroškov (za odlaganje IJG). Najpomembnejši zaključki in priporočila so: a) Uvedene modifikacije, s katerimi scenarij SID-30 preide v SID-45, pomeni bistveno izboljšanje finančnih karakteristik. b) Oba modificirana scenarija sta si po zgradbi zelo podobna, imata podobne diskontirane stroške ter tako še nekaj desetletij z lahkoto prehajata iz scenarija odlaganja v scenarij izvoza in nazaj. Še več, suho skladiščenje omogoča enostavno prilagajanje okoliščinam na časovni lestvici: prestavljanje nekaterih rešitev za nekaj let (na primer odprtje odlagališča za IJG ali pa izbira letnice, v katerih se izvede izvoz) nima bistvenega vpliva na finančne karakteristike. c) Zaradi izhodiščnih omejitev, ki so bile v tem Programu že večkrat poudarjene, je potrebno naslednjo verzijo Programa razgradnje in ravnanja z RAO in IJG pripraviti na drugačen način, še zlasti njene osnove. Smiselno je opustiti NIS kot izhodišče in začeti nov Program razstavljanja, suhega skladiščenja in transporta IJG brez prilagajanja dosedanjih vrednosti novim okoliščinam, od začetka, z uporabo novih, poenotenih evropskih klasifikacij aktivnosti in izdelavo stroškovnika. Pri naslednji verziji mora biti Program zasnovan na specifičnosti NEK in specifičnosti možnih rešitev za RAO in IJG, izogibal pa se bo uporabi generičnih rešitev v vsakem od 4 obravnavanih segmentov. V tehnološke rešitve je mogoče veliko obsežneje uvrstiti hrvaško in slovensko industrijo (izdelava posod Castor in infrastrukture, potrebne za suho skladiščenje ali izvoz; vsebniki za odlaganje IJG itd.). Naslednjo iteracijo Programa je smiselno pričeti čim prej, saj traja njegova izdelava od 2 do 3 leta. d) V danih okoliščinah se priporoča, da je v obdobju od leta 2004 do naslednje ocene stroškov v novi reviziji programa razgradnje NEK osnova za zbiranje sredstev v sklade za razgradnjo v Sloveniji in Hrvaški skupni diskontirani strošek PR (na leto 2002) v zaokroženem znesku 350 milijonov. Temu odgovarja 19 enakih skupnih anuitet (vplačanih od leta 2004 do leta 2022) v višini 28,5 milijonov, izračunanih za en skupni sklad, ki je prazen na začetka leta 2004.

17 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Str. 1/3 Okrajšave APO... Agencija za posebni odpad ARAO... Agencija za radioaktivne odpadke BSS... Basic safety standards/ Osnovni varnostni standardi EC... European comitee/ Evropska komisija EU... Evropska unija GK/RP... Glavne komponente/reaktorska posoda IAEA... International atomic energy agency Mednarodna agencija za atomsko energijo ICRP... International comision for radiological protection IDDS... posebni sistem za sušenje odpadkov IJG... Izrabljeno jedrsko gorivo MDK... Meddržavna komisija Republike Hrvaške in Republike Slovenije za spremljanje izvajanja pogodbe z dne MS... Mokro skladiščenje NEK... Nuklearna elektrarna Krško NIS... NIS Ingenieurgesellschaft mbh, Nemčija NRC USA... Nuclar regulatory commission ZDA NSRAO... Nizko in srednje radioaktivni odpadki NUSS... Nuclear Safety Standards/Jedrski varnostni standardi PT... Projektni tim PN... Projektna naloga PR... Program razgradnje RADWASS... Radioactive Waste Safety Standards/Varnostni standardi RAO... Radioaktivni odpadki SFPR... Spent fuel pit reracking/ preureditve bazena za izrabljeno gorivo APO d.o.o. dok.br.: /06 ARAO št.dok. T-1123/03 Rev. 0

18 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Str. 2/3 SID15 izvoz... Strategy immediate dismantling/strategija takojšnje razgradnje z izvozom IJG SID15MS izvoz... Strategy immediate dismantling/strategija takojšnje razgradnje z mokrim skladiščenjem IJG ter njegovim izvozom SID15MS odlaganje... Strategy immediate dismantling/strategija takojšnje razgradnje z mokrim skladiščenjem IJG ter izgradnjo svojega geološkega odlagališča SID30 izvoz... Strategy immediate dismantling ter izvoz IJG SID30 odlaganje... Strategy immediate dismantling/strategija takojšnje razgradnje z izgradnjo lastnega geološkega odlagališča SID96 izvoz... Strategy immediate dismantling/strategija takojšnje razgradnje z izvozom IJG SID96 odlaganje... Strategy immediate dismantling/strategija takojšnje razgradnje z izgradnjo lastnega geološkega odlagališča SID45 z izvozom... Strategy immediate dismantling/strategija takojšnje razgradnje z izvozom IJG SID45 z odlaganjem... Strategy immediate dismantling/strategija takojšnje razgradnje z izgradnjo lastnega geološkega odlagališča SRAO... Srednje radioaktivni odpadki SSPR... Strokovni svet Programa razgradnje TTC... Tube type container/cevasti vsebniki VRAO... Visokoradioaktivni odpadki DIP... Dismantling period/razstavljanje DS... Decay storage/obdobje hranjenja na lokaciji elektrarne EPP... External preparation period/zunanje priprave IPP... Internal preparation period/notranje priprave ISB... Interim storage building/notranje skladišče ISFSI... Independent spent fuel storage installation/neodvisno skladišče za IJG P&L... Planning and licensing/planiranje in licensiranje APO d.o.o. dok.br.: /06 ARAO št.dok. T-1123/03 Rev. 0

19 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Str. 3/3 PDP... Post dismantling period/faza po razstavljanju PDE... Post decommissioning/faza po obdobju hranjenja POP... Post operation period/faza po trajni zaustavitvi reaktorja APO d.o.o. dok.br.: /06 ARAO št.dok. T-1123/03 Rev. 0

20 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 0 Str. 1/7 Modul 0: Uvod Vsebina 1. Izdelava Programa Struktura in izhodišča programa Delo na modulih Omejitve Definicije Literatura... 6

21 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 0 Str. 2/7 1. Izdelava Programa Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in izrabljenega jedrskega goriva (IJG) je izdelan skladno z zahtevami 10. člena Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščenjem in razgradnjo. V enotni obliki, kot en celovit Program, je izdelan po zaključkih s sestanka meddržavne komisije (MDK) Republike Hrvaške in Republike Slovenije za spremljanje izvajanja Pogodbe z dne Program, ki temelji na danes poznanih podatkih o razgradnji NEK in odlaganju NSRAO in IJG ter na mednarodnih standardih in najboljši mednarodni praksi na tem področju, je prvenstveno namenjen oceni prihodnjih stroškov kot osnovi za zbiranje sredstev, ki so potrebna za financiranje razgradnje NEK, odlaganja NSRAO in ravnanja z IJG. Program predstavlja obsežno revizijo prvega Plana razgradnje NEK (NIS študija, [1]) iz leta 1996 in predstavlja eno izmed iteracij pri izdelavi končnega Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG. Za pripravo Programa, so skladno s Projektno nalogo (Priloga 1), ki jo je potrdila MDK, poleg NEK, bili zadolženi dve strokovni organizaciji: (1) iz Republike Slovenije Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO); (2) iz Republike Hrvaške APO d.o.o. (APO). Z odločitvijo MDK sta bili imenovani dve telesi za izdelavo Programa: Projektni tim (PT) kot operativno telo za izdelavo Programa in Strokovni svet (SS), ki odloča o ključnih vidikih robnih pogojih. Z robnimi pogoji (izbor opcij, datumi in drugi vhodni parametri Programa) ter podatki o delovanje elektrarne in nastalih NSRAO in IJG, ki jih je posredovala NEK, so postavljene omejitve, iz katerih so oblikovani možni integralni scenariji (strategije) razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG. 2. Struktura in izhodišča programa Program je razdeljen na 7 ločenih celot - modulov, v katerih se: (1) prikazuje dosedanje delo pri načrtovanju razgradnje in ravnanja z RAO in IJG ter predstavijo robni pogoji (modula 1 in 2); (2) opiše tehnične rešitve, na katerih temelji ta program (moduli 3, 4 in 5); ter (3) se oblikujejo strategije razgradnje (časovno definirana in medsebojno poveže zaporedja dejavnosti pri razgradnji, ter pri ravnanju z RAO in IJG) pri danih robnih pogojih (časovne in konceptualne omejitve) in izbere najustreznejši scenarij (modula 6 in 7). Moduli 3, 4, in 5, ki govorijo o: (1) odlaganju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO); (2) odlaganju ali izvozu IJG; in (3) razgradnji, so osnova tega programa. Moduli 3, 4 in 5, ki govore o: (1) odlaganju NSRAO, (2) odlaganju in izvozu IJG in (3) razgradnji, so temelji tega Programa. Modula 3 in 4 (ravnanje z RAO in IJG) sta izdelana s pomočjo razpoložljive študije ter nove študije, izdelane ravno v ta namen, tudi ob sodelovanju strokovnjakov Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Modul 5 v celoti uporablja rezultate študije NIS (NIS, 1996.). Stroški so razstavljeni po osnovnih dejavnostih, narejena

22 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 0 Str. 3/7 je njihova revalorizacija, nato pa so sestavljeni v nove celote in časovno razporejeni glede na postavljene robne pogoje. To delo je bilo prav tako opravljeno ob sodelovanju strokovnjakov Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V modulu 6 so posamezni scenariji opisani s časovno razporeditvijo stroškov za vsako osnovno aktivnost (razgradnja, transport in skladiščenje IJG, ravnanje z NSRAO in ravnanje z IJG izvoz oziroma odlaganje) in skladno z zahtevami PN predstavljeni s skupnimi diskontiranimi stroški oziroma z letno anuiteto za sklad. Za modul 6 so bila razvita vsa potrebna analitična orodja (finančni modeli in računalniški programi). Na osnovi primerjave so med tehnično-tehnološkimi konsistentnimi in izvedljivimi scenariji izbrani finančno najugodnejši. Izbor izhaja iz dejstva, da letni prispevek v hipotetični sklad za razgradnjo in ravnanje z NSRAO in IJG finančno določa scenarij. V modulu 7 sta analizirana priporočena scenarija, ki sta nato dodatno nekoliko spremenjena glede na roke - datume posameznih aktivnosti, ter tako realnejša. Za tako prirejena scenarija so izračunane letne anuitete in druge finančne značilnosti. Stroški izbranih scenarijev se primerjajo s stroški razgradnje in ravnanja z RAO in IJG za druge podobne nuklearne elektrarne ali odlagališča. Preučili smo nedoločnost ter nezanesljivost ocen, nato pa smo oblikovali zaključke in priporočila. V dodatkih Programa so podani: Projektna naloga (dodatek modula 0); vhodni podatki o NSRAO in IJG NEK, ter o ocene odpadkov iz razgradnje (dodatek modula 2); analiza stroškov izgradnje in obratovanja površinskega odlagališča NSRAO ter podrobni izračuni k podzemnemu odlagališču NSRAO (dodatek modula 3); podrobni časovni načrti posameznih aktivnosti v obravnavanih opcijah razgradnje (dodatek modula 5). 3. Delo na modulih Delo na modulih je bilo uravnoteženo razdeljeno med člane PT. Načrte za module 0,1,5 in 6 so pripravili člani PT iz APO, načrte modulov 3 in 4 so pripravili člani PT iz ARAO, skupaj so bili pripravljeni načrti za modula 2 in 7. Pri pripravi, nadgrajevanju in izdelavi končne oblike modulov v tej reviziji sodelovali so vsi člani Projektnega tima. 4. Omejitve Razgradnja je zadnja faza življenjskega cikla NEK. Začetek razgradnje je predviden ob predpostavki, da bo v normalnih okoliščinah NEK obratovala neprekinjeno - za leto Glede na to, da je namen tega programa ocena stroškov razgradnje NEK in ravnanja z NSRAO in IJG, se vse tisto, o čemer govorimo, nanaša na predvidena dela in z njimi povezane stroške v prihodnosti, ki je še daleč. Program opisuje dela in stroške na taki časovni razdalji, ki še kolikor toliko dopušča možnost raziskovati razvoj tehnologije in obnašanje kapitalskega trga ter trga delovne sile.

23 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 0 Str. 4/7 Predvidevanja, ki se nanašajo na dvajset let oddaljeno prihodnost, izhajajo iz edine možne opore, torej iz obstoječih izkušenj ter do sedaj pridobljenega znanja. Vsekakor pa je treba upoštevati dejstvo, da je zgodovina jedrske tehnologije kratka, in so obstoječe izkušnje glede jedrskih objektov in naprav še vedno majhne in omejene. Vendar pa je že sedaj jasno, kako bo na razliko med predvidenimi in dejanskimi stroški vplivala kombinacija dveh stalnih in nasprotujočih si sil : (1) neželeno odstopanje stvarnosti od predpostavljenega modela in (2) pričakovani vendar nepredvidljivi napredek tehnologije. Najprej je potrebno povedati, da se ocene stroškov običajno oblikujejo za optimalne modele: vse dejavnosti potekajo natanko znotraj predvidenega obsega, brez zamud in prekinitev, v dobrih vremenskih pogojih, brez okvar na opremi in orodju, brez stavk delovne sile, brez težav pri prevozu NSRAO in IJG, brez sprememb kriterijev sprejema odpadkov v odlagališča ter pri dobrem stanju jedrskih objektov in naprav v trenutku zapiranja. Vendar se vse to ne bo izpolnilo, še več, zelo verjetno bo prišlo do dogodkov, ki so bili v tej oceni v celoti izpuščeni. Rast nekaterih stroškov, zajetih znotraj definiranega obsega projekta, je zaradi nepredvidljivih dogodkov zelo verjetna. Drugič, tehnologije se razvijajo izredno hitro, z napredkom tehnologij pa se zmanjšujejo tudi stroški. To bomo ponazorili s primerom. Zamenjava uparjalnika s projektom NEK sploh ni bila predvidena. Prvič je bila zamenjava uspešno opravljena na NE Surry 2 leta Trajala je 275 dni, pri čemer je bila prejeta kolektivna doza sevanja v vrednosti 17,59 človek-sv. Deset let kasneje, po desetih uspešno opravljenih zamenjavah, je bila slednja opravljena tudi na NE Dampierre 1, in sicer v 70-ih dneh, doza pa je znašala 2,2 človek-sv. Ko je bil leta 2000 zamenjan uparjalnik v NEK (kot petinštirideseta zamenjava parnega generatorja v vrsti), je delo trajalo 28 dni, doza pa je znašala 1,427 človek-sv. Očitno je, kako so se zaradi vedno večjih izkušenj ter napredka pri tehnologiji v roku dvajsetih let in ravno za toliko časa zremo vnaprej, ko govorimo o razgradnji NEK, pa tudi več stroški zelo zapletenega posega na objektih in napravah zmanjšali kar za cel red velikosti! Poleg tega vpliva na natančnost predvidenih stroškov razgradnje in ravnanja z NSRAO ter IJG tudi neusklajenost metodologije. Pri raziskavah, s katerimi smo želeli pokazati na obstoj bistvenih razlik v pristopu, se je ocenjeval postopek razgradnje referenčne nuklearne elektrarne (isti vhodni parametri) pri različnih (v glavnem nacionalnih) robnih pogojih in finančnih sistemih desetih držav [2]. Ocenjeni stroški so se razlikovali tudi do 2,5-krat. Vzroki za veliko razsipanje so bili predvsem naslednji: (1) razlike pri določanju obsega del same razgradnje (saj se razgradnja nanaša na vrsto korakov, ki so v stroške lahko vključeni ali pa ne); (2) način delovanja sistema za gospodarjenje z odpadki ter z ING; in (3) razlike v ceni delovne sile. Glede na vse navedeno ter ne glede na metodologijo ocene stroškov je nedoločnost rezultata pri oceni stroškov neizogibna. Dodatno pa velja k temu upoštevati še nekatere omejitve: 1. Strategije določajo robni pogoji. Sprememba tudi enega samega robnega pogoja ima lahko za posledico povsem drugačne okoliščine, ki jih zadovoljuje povsem drugačen sklop

24 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 0 Str. 5/7 strategij. Npr.: Podaljšanje obratovanja elektrarne za 20 let se denimo ne odraža zgolj kot enostavni linearni časovni pomik. Takšna sprememba spremeni pomen skoraj vseh tukaj predstavljenih strategij. 2. Vsi zneski stroškov so izraženi brez davkov in taks. 3. Glede financiranja razgradnje in ravnanja z RAO in IJG, situacija zaradi zbranih sredstev v slovenskem skladu za razgradnjo ni simetrična za Hrvaško in Slovenijo. 4. Ne upoštevajo se stroški institucionalne kontrole 1. V primeru diskontne stopnje, večje od 2-3% (kot v tem PR), so stroški institucionalne kontrole obrobnega pomena. Vendar v primeru, če je diskontna stopnja 0 ali le nekoliko nad 0, se čez sto ali več let stroški institucionalne kontrole akumulirane v ogromno vsoto, ki je večja od stroškov izgradnje in obratovanja odlagališča. 5. Narava diskontnega računa je taka, da je točnost vse manjša, kolikor kasnejši je strošek. 6. Kakovost podatkov o stroških razgradnje, ravnanja z NSRAO in IJG je v tem Programu zelo različna. Najbolj znano je ravnanje z NSRAO. Občutno slabše je znanje v zvezi z ravnanjem z IJG: po eni strani so cene izvoza poznane samo na nivoju preliminarne ponudbe; po drugi strani pa je tehnologija odlaganja IJG privzeta iz popolnoma različnih gospodarskih in družbenih okolij in poenostavljeno preračunana na nove, vendar še vedno generične okoliščine. Razgradnjo poznamo manj natančno od študije NIS, saj so vrednosti študije NIS dodatno popravljene in preračunane glede na nove okoliščine (zlasti stroški delovne sile). 7. Razlika v natančnosti poznavanja posameznih stroškov je kompenzirana tako, da se na ocene stroškov, odvisno od njihove natančnosti, dodatno prištejejo nepredvideni stroški (eng. contingency). 8. Vsi stroški eventualnega povečanja kapacitete skladišča NSRAO ali preureditve skladišča v NEK in vsi s tem povezani stroški (npr. nadomestila lokalnim skupnostim) se upoštevajo kot del obratovalnih stroškov NEK. 9. Vsi stroški možne dodatne obdelave in priprave NSRAO iz obratovanja zaradi doseganja kriterijev sprejemljivosti v odlagališče (eng. waste acceptance criteria) so obratovalni stroški NEK. 10. Morebitni visok znesek izračunanih letnih anuitet v sklad odraža predvsem to, da se zbiranje sredstev v sklad pričenja šele v DRUGI polovici življenjske dobe NEK. Letni prispevek bi bil nekajkrat manjši, če bi se sredstva zbirala že tudi v prvi polovici obratovanja NEK. 11. V oceno stroškov ravnanja z RAO in IJG so vključeni tudi VSI stroški gradnje, rednega obratovanja in zapiranja oziroma razgradnje objekta. Tam, kjer je stroške ravnanja z RAO in 1 Pasivna in eventualno aktivna kontrola odlagališča po njegovem zaprtju. Predpostavke za ta PR so podrobneje podane v sklopu robnih pogojev v Modulu 2.

25 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 0 Str. 6/7 IJG mogoče izračunati iz cene ravnanja na kilogram odpadkov ali materiala v urejenem državnem ali zasebnem sistemu, ki skrbi za več jedrskih elektrarn bi bili stroški ravnanja z RAO in IJG bistveno manjši. 5. Definicije Da bi lahko natančno definirali obseg del, na katera se nanaša ta program, izhajamo iz definicije razgradnje nuklearnih objektov in naprav, ki jo povzemamo po skupnem dokumentu EC, OECD/NEA ter IAEA [3]. Razgradnja ali dekomisija (ang. Decommissioning) pomeni vsa dela po izteku življenjske dobe jedrskih objektov in naprav zaradi dokončne zaustavitve obratovanja reaktorja, vendar z ustrezno skrbjo za zdravje in varnost zaposlenih in javnosti ter zaščite okolja. Končni cilj razgradnje je razstavitev in/ali dekontaminacija celotne opreme in/ali objekta s povišano stopnjo radioaktivnosti, tako da je lokacijo mogoče izpustiti iz zakonskega nadzora, po tem pa je mogoča uporaba v druge namene, brez radioloških omejitev. Razgradnja VKLJUČUJE odstranitev IJG, nastalih pri zadnjem gorivnem ciklusu, vendar pa NE VKLJUČUJE nadaljnjega ravnanja z NSRAO in IJG. Ravnanje z NSRAO ter IJG (ang. LILW and SF management) pomeni vse upravne in operativne dejavnosti, vključene v skrb za NSRAO ter IJG: predelava, obdelava, kondicioniranje, skladiščenje in odlaganje. Transport je VKLJUČEN v ravnanje z NSRAO ter IJG. Sestavni del razgradnje je razstavljanje (ang. Dismantling). Pomeni razstavitev in odstranitev kakršnekoli konstrukcije, sistema ali komponente v teku razgradnje. Pojma razgradnja in ravnanje z odpadki sta v teh definicijah formalno ločena. Glede na to, da je razgradnja NEK specifična v primerjavi z razgradnjo nuklearnih elektrarn v drugih državah, v katerih obstajajo državni ali neodvisni sistemi za ravnanje z odpadki ter z IJG, načrtovanja razgradnje in ravnanja z RAO ter IJG za NEK ni mogoče izpeljati neodvisno. Iz teh razlogov sta v tem programu pojma obravnavana vzporedno oziroma sta celo povezana (na primer pri izbiri najboljše skupne strategije), čeprav se bodo stroški razgradnje, stroški ravnanja z RAO ter stroški ravnanja z IJG (ki zajemajo skladiščenje in transport IJG ter odlaganje ali izvoz) prikazovali ločeno, tako da bi ostala medsebojna razlika v stroških razvidna in jasna, zlasti pri različnih integralnih strategijah. 6. Literatura 1. Development of the site specific decommissioning plan for Krško NPP, NIS Ingenierungschaft mbh, April Cost Estimates for Decommissioning Nuclear Reactors Why they differ so much?; Nuclear Generation Study Committee, Group of Experts: Nuclear Waste and Decommissioning, UNIPEDE, April 1998

26 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 0 Str. 7/7 3. EUROPEAN COMMISSION, OECD NUCLEAR ENERGY AGENCY, INTERNATIONAL ATOMIC ENERGY AGENCY, A Proposed International Standard List of Decommissioning Cost Items, Interim Technical Document

27 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 1/12 Modul 1: Pregled dosedanjega dela na programu razgradnje NEK Vsebina: 1. Uvod Pregled prvega načrta razgradnje NEK (študija NIS) Preučevane opcije razgradnje Referenčna strategija takojšnje razgradnje (SID) Ocena stroškov v študiji NIS Analiza prvega načrta razgradnje NEK Delavnica Ljubljana Delavnica Ljubljana Cilj in obseg tega dokumenta Literatura... 11

28 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 2/12 1. Uvod Priprave za načrtovanje razgradnje NE Krško (NEK) so se pričele z izdelavo splošnega pregleda svetovne prakse na tem področju [1], v sodelovanju z ameriško družbo Bechtel Nacional Inc. V naslednjem koraku je, v sodelovanju z ameriško družbo Gilbert International, zaključena prva faza izdelave računalniškega programa za karakterizacijo odpadkov, ki bi nastali v postopku razgradnje NEK. V teku leta 1992 je bil izdelan nulti predlog načrta razgradnje NE Krško [2] v okviru projekta vrednotenja začasnega zapiranja NEK. Decembra 1994 je stopil v veljavo Zakon o skladu za financiranje razgradnje NE Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NE Krško (Ur.l. RS, 1994), ki je vlado Republike Slovenije med drugim zavezal, da v roku 15 mesecev pripravi načrt razgradnje NEK, vlada pa je za izdelavo načrta zadolžila NEK. NE Krško je angažirala nemško družbo NIS (Ingenieurgesellschaft mbh), ki je za prvi načrt razgradnje elektrarne izdelala obsežno študijo [3]. 2. Pregled prvega načrta razgradnje NEK (študija NIS) NIS je izkušena družba, ki je izdelala načrte razgradnje za vse nemške nuklearne elektrarne, kasneje pa je opravila tudi revizije le-teh. Družba je razvila lastni računalniški program (STILLKO 2), s katerim ocenjujejo stroške razgradnje. Študija Plan razgradnje NE Krško [3] (v nadaljnjem besedilu študija NIS), je sestavljena iz osmih knjig. V prvi knjigi je kratek povzetek rezultatov preračuna, pa tudi tri revidirana poročila (dve poročili sta bili izdelani aprila, tretje pa avgusta 1996), pripravljena za vlado Republike Slovenije. Sestavni del prve knjige je bil tudi priloženi dokument Strategija ravnanja z izrabljenim gorivom [4], njegovo izdelavo pa je koordinirala ARAO. Druga knjiga vsebuje podroben vpogled v metodologijo izbire scenarijev, strukturo preračuna, opis NE Krško, popis izbranih robnih pogojev (predpostavk), nujno potrebnih za izdelavo preračuna, rezultate preračuna in analizo občutljivosti. Ostale knjige so priloge, ki opisujejo tehnične podrobnosti ter vhodne parametre in rezultate izračuna Preučevane opcije razgradnje S projektno nalogo je NEK zahtevala, da družba NIS razvije tri strategije razgradnje (vključno z ravnanjem in odlaganjem NSRAO ter IJG), primerne za elektrarno, jih primerja in predlaga najustreznejšo. Študija NIS je prikazala in analizirala: 1. strategijo takojšnje razgradnje ali SID (Strategy Immediate Dismantling), podobno DECON scenariju, vendar s spremembo, da se aktivirane komponente pred odlaganjem skladiščijo na lokaciji (približno 80 let),

29 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 3/12 2. strategijo kasnejše razgradnje ali SLD (Strategy Later Dismantling), analogno SAFSTOR scenariju razgradnje in 3. strategijo zalitja ali SET (Strategy Entombment), analogno ENTOMB scenariju razgradnje po NRC. Skupni čas trajanja celotnega postopka razgradnje je enako dolg za scenarije takojšnje in kasnejše razgradnje, znatno daljši pa v primeru scenarija zalitja (Tabela 1). Da bi zmanjšali radioaktivnost in količino odpadkov, se v vseh treh scenarijih reaktorska posoda skladišči in hrani na sami lokaciji: v namenskem skladišču pri strategiji SID, v varno zaprtem reaktorskem objektu pri strategiji SLD, in v sklopu zalitih struktur pri strategiji SET. Tabela 1.1- Trajanje razgradnje Aktivnosti razgradnje Takojšnja Kasnejša Zalitje (SET) razgradnja (SID) razgradnja (SLD) Aktivnosti od zaustavitve reaktorja do začetka obdobja hrambe 14 let 6 let 10 let Obdobje hrambe 82 let 90 let 154 let SKUPAJ 96 let 96 let 164 let Če bi bila pravočasno na voljo potrebna odlagališča, bi se lahko scenarij takojšnje razgradnje radikalno skrajšal ali pa celo zaključil znotraj prvih 14 let v celoti, medtem ko bi se s skrajševanjem skupnega trajanja za ostale scenarije v glavnem izgubile njihove prednosti ter njihov pomen Referenčna strategija takojšnje razgradnje (SID) Ravno zaradi fleksibilnosti trajanja celotnega procesa študija NIS predlaga strategijo SID kot najprimernejšo varianto. Poleg tega se pri varianti SID v začetnem obdobju najbolje izkoristijo

30 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 4/12 oprema ter izkušnje, pa tudi osebje iz NEK je najdlje zaposleno; kasneje se aktivirane komponente (reaktorska posoda) nahajajo v namenskem skladišču, kar omogoča najboljši nadzor. Poleg takojšnje razgradnje, študija NIS priporoča tudi skupno odlagališče za NSRAO in IJG, ter razpoložljivost odlagališča pred začetkom razgradnje Ocena stroškov v študiji NIS Skupni stroški za vse tri strategije se bistveno ne razlikujejo, glede na dejstvo, da so v oceno vključeni tudi stroški odlaganja NSRAO in IJG. Stroški so izraženi v DEM iz leta 1995 (Tabela 2). Tabela Pregled stroškov razgradnje NEK (v milijonih DEM iz leta 1995) Struktura stroškov Takojšnja Kasnejša Zalitje (SET) razgradnja (SID) razgradnja (SLD) Sama razgradnja 88,7 159,1 79,1 Ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki 49,1 (vključno s skladiščenjem reaktorske posode) 22,7 8,2 Obrat za taljenje kovin - izgradnja in stroški proizvodnje 12,2 12,2 12,2 Drugi stroški po prenehanju obratovanja 74,0 74,0 74,0 Stroški ravnanja z gorivom 152,8 152,8 152,8 Stroški izgradnje in obratovanja odlagališča za gorivo 293,0 293,0 293,0 Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih 71,0 71,0 71,0

31 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 5/12 odpadkov Skupni stroški 740,8 784,8 690,3 Tabela 1.2 je povzeta iz prve knjige študije NIS, v kateri ni podatkov o podrobnejši strukturi posameznih postavk iz tabele. Za pridobitev te strukture v takem obsegu, kot je potreben za to revizijo PR, je potrebna skrbna analiza preostalih knjig, ki sestavljajo študijo. Taka analiza je bila opravljena za strategijo SID pri pripravi Modula 5 tega PR. V Modulu 5 so razmejeni stroški razgradnje v strategiji SID od stroškov odlaganja NSRAO, oziroma odlaganja IJG skladno s konceptom tega PR, ki poglavitne celote obravnava ločeno v modulih 3, 4 in 5. Takšna razmejitev se razlikuje od predstavitve posameznih postavk, ki so prikazane v Tabeli 2. Analiza občutljivosti rezultatov je v študiji NIS v glavnem narejena za vhodne parametre, ki se nanašajo na ravnanje oziroma na odlaganje NSRAO in IJG (Tabela 3). Čeprav so nekatere postavke obdelane relativno površno, analiza dokaj prepričljivo kaže, da bi dodatni odhodki v najmanj ugodni varianti lahko podvojili skupne nominalne stroške razgradnje. Za to revizijo načrta razgradnje je zanimiva tudi relativno majhna zadnja postavka v Tabeli 3, ki prikazuje variiranje cene dela. Kot je znano iz načrtov razgradnje v drugih državah, predstavlja delež stroškov delovne sile pri razgradnji prevladujočo postavko, v študiji NIS pa bi lahko bil ta delež pomembno podcenjen, kajti domneva se, da je cena delovne ure za domačega delavca daleč nižja od cen v državah EU. Vendar pa analiza občutljivosti iz Tabele 1.3 ni zanesljiv kazalec za korigiranje predpostavk iz študije NIS zaradi neustrezno razmejenih posameznih postavk razgradnje v Tabeli 1.2, zato je v Modulu 5 potrebno izdelati podrobno analizo obračuna stroškov dela. Tabela Rezultati analize občutljivosti stroškov Faktor rizika Predpostavka Dodatni strošek Začasno odlaganje izrabljenih gorivnih elementov 100 posoda vrste CASTOR, obdobje 20 let 225 Mio DEM Dve odlagališči izrabljenih gorivnih elementov (Slo/Hr) Stroški zmanjšani na 60 % glede na začetne stroške, nato pa dvakratno povišani zaradi dveh ločenih odlagališč 59 Mio DEM Začasno odlaganje NSRAO Načrtovanje, izgradnja in obratovanje 12 Mio DEM Dve odlagališči NSRAO Stroški zmanjšani na 80 % glede na začetne 43 Mio DEM

32 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 6/12 Faktor rizika Predpostavka Dodatni strošek (Slo/Hr) Negotovost pri določanju stroškov odlagališča za IJG Negotovost pri določanju stroškov odlagališča NSRAO stroške, nato pa dvakratno povišani zaradi dveh ločenih odlagališč +50% od skupnih stroškov (293 MioDEM) 146,5 Mio DEM +50% od skupnih stroškov (71 MioDEM) 35,5 Mio DEM Podaljšanje obdobja, predvidenega za radioaktivni razpad Podaljšano obdobje za varno zapiranje (Safe Enclosure) Nezmožnost recikliranja po obdobju, predvidenem za radioaktivni razpad Z 80 na 120 let Z 80 na 120 let Odlaganje kot nizko radioaktivni odpadki 16 Mio DEM 8 Mio DEM 0,8 Mio DEM Stroški dela na dan Povišanje v višini 10% Povišanje v višini 20% od 5,8 do 8,5 Mio DEM od 11,7 do 17 Mio DEM 3. Analiza prvega načrta razgradnje NEK Prvi načrt razgradnje NEK ter celotna študija NIS so bili medtem sistematično analizirani v sklopu mednarodnih delavnic, ki so potekale v Ljubljani (slovenski in hrvaški udeleženci in tuji strokovnjaki ob podpori IAEA). Podana je bila vrsta pripomb, sprejeto je bilo skupno stališče, da predstavlja načrt dobro izhodiščno osnovo, ki jo je potrebno v naslednjih revizijah še dodelati. Prve ter relativno površne pripombe glede študije NIS so bile podane na delavnici, ki je potekala leta 1998, tema te delavnice pa je bilo spoznavanje s splošnimi izkušnjami pri razgradnjah nuklearnih elektrarn. V okviru delavnice je bil obravnavan tudi načrt razgradnje nuklearne elektrarne Krško. Družba NIS je sledila nemški pristop izračuna stroškov razgradnje, ki diskontne stopnje sploh ne upošteva (kar je v glavnem posledica nerazumevanja med nemškimi državnimi organi ter lastniki nuklearnih elektrarn glede diskontne stopnje, ki jo je potrebno upoštevati). Iz teh razlogov:

33 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 7/12 ni analiziran vpliv diskontne stopnje na stroške razgradnje, in pri izračunu stroškov ni bila upoštevana njihova časovna odvisnost. Tak pristop glede obravnave stroškov favorizira scenarije takojšnje razgradnje in zgodnje graditve odlagališč, v nasprotju s pristopom, pri katerem se upošteva diskontna stopnja. Nadaljnje pripombe te delavnice na študijo NIS so se nanašale na analizo nedoločenosti in ceno delovne sile: Kljub znatni nedoločenosti vhodnih parametrov, s tem pa tudi rezultatov izračuna, analiza nedoločenosti ni bila narejena v pravem pomenu besede; Cena dela v predlaganem planu razgradnje NEK ni najpomembnejša postavka, medtem ko pri različnih ocenah stroškov za nemške elektrarne znaša cena dela tudi do 60% skupnih stroškov. Po tej delavnici sta bili organizirani še dve, ki sta bili namenjeni izključno dodelavi načrta razgradnje NEK. Delavnica iz leta 2000 je podrobno analizirala študijo NIS in sprejela sklepe ter priporočila o potrebnih izboljšavah. Na delavnici leta 2001 je bila usklajena projektna naloga za prvo revizijo načrta razgradnje NEK, v tedanjih okoliščinah pa bi morala za njeno izvedbo poskrbeti sama elektrarna Delavnica Ljubljana 2000 Delavnica je potekala v sklopu IAEA projekta tehničnega sodelovanja RER/9/046. Strokovnjaki IAEA so analizirali študijo NIS, po medsebojnih posvetovanjih pa so pripravili uvodno predstavitev, na kateri so bili posebej obravnavani vhodni podatki in predpostavke, ter njihove morebitne variacije. V tem kontekstu je delavnica obdelala tudi glavne vidike sistemskega procesa odločanja (decision making) v povezavi s možnimi spremembami vhodnih predpostavk o razgradnji NEK. Ugotovitve delavnice so razvrščene v štiri formalno razmejene skupine [5]. Prva skupina ugotovitev se nanaša na študijo NIS, oziroma na prvi načrt razgradnje NEK. Splošna ocena je, da je študija ponudila relativno dobro oceno stroškov glede na predpostavljena izhodišča in dani obsega dela, pokazala pa je tudi na nezanesljivosti in težave pri izdelavi načrta razgradnje v danem trenutku. Najpomembnejše kritične pripombe in ugovori so naslednji: Kriteriji za izbiro strategije razgradnje niso popolnoma transparentni. V nekaterih primerih so selektivni in niso obrazloženi. Opcija tipične takojšnje razgradnje ni prikazana. SID ni najbolj ekonomična strategija in daje največje doze. Izbrana je v glavnem zaradi socialnih razlogov in vplivov v zvezi z lokacijo. Strategije same razgradnje, ki so podrobno oblikovane, so pri skupnih stroških udeležene le 13-25%.

34 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 8/12 Pri grobo ocenjenih stroških v višini 603 milijone DEM, ki niso odvisni od strategij razgradnje, obstaja tveganje za možno povišanje stroškov za prek 500 milijonov DEM. Ti stroški niso dobro razdelani in tudi ne popolnoma upoštevani pri strateškem izboru, tako da v sami oceni stroškov predstavljajo najbolj ranljivo področje. Druga skupina ugotovitev se nanaša na splošne in specifične razprave v teku delavnice, tretja skupina zaključkov se nanaša na najpomembnejše posledice spreminjanja začetnih predpostavk. V prvi vrsti se izpostavlja, da je potrebno analizirati vpliv spremenjenih rokov za dokončanje odlagališča NSRAO in IJG, nato pa sledijo naslednje ugotovitve: Potrebno je jasno ločiti stroške same razgradnje od stroškov ravnanja z izrabljenim gorivom in RAO, s čimer bi se olajšalo razumevanje vpliva vsakega izmed teh segmentov posebej. Potrebno je narediti primerjavo z novejšimi izračuni stroškov pri drugih podobnih objektih in napravah (benchmarking). Potrebno je zagotoviti, da bodo vse kategorije stroškov zajete v oblikovanje razgradnje. Oblikovanje vhodnih količin na podlagi sheme EC/NEA/IAEA Incosit bi lahko olajšalo primerljivost rezultatov na mednarodni ravni. Nujno je natančnejše načrtovanje za primer nepredvidenih stroškov (contingency). Ocena, na kateri temelji zbiranje sredstev v sklad, zajema tudi izredne odhodke za dejavnosti, ki morda ne bodo potekale po načrtu. Seveda pa jih je treba povsem natančno razlikovati od tveganj, za katere ni predvideno kritje iz sredstev sklada. Četrta skupina ugotovitev se nanaša na skupni pristop ter na proces zavarovanja odgovornosti (liabilities management). Poleg navedenih ugotovitev je delavnica posebej oblikovala tudi jasna priporočila za dodelavo načrta razgradnje NEK: 1. V naslednjem pregledu se je potrebno osredotočiti na največje elemente stroškov in negotovosti, zlasti na naslednje možne spremembe osnovnih predpostavk: scenariji skladiščenja in odlaganja izrabljenega jedrskega goriva, strategija odlagališča NSRAO in medsebojno vplivanje s trenutno sprejeto strategijo razgradnje. 2. Začeti jasen in nadzorovan proces integralnih strateških pregledov (strategic review) načrta zavarovanja odgovornosti (liabilities plan), v katerega bodo vključeni vsi deležniki pri odločanju (stakeholders), in ki je osredotočen na glavne probleme v danem trenutku ter podprt z usklajeno metodologijo ocene stroškov. Udeleženci morajo določiti tudi pogostnost izvajanja pregledov in ponovnega ovrednotenja stroškov.

35 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 9/12 3. Potrebno je ustanoviti poseben proces ugotavljanja in analize tveganj, ter ga ocenjevati v procesu pregleda, tako kot pod točko Ocena stroškov standardne takojšnje razgradnje mora biti vključena med opcije strategije razgradnje ob naslednjem pregledu. 5. Podrobni elementi, ki jih je potrebno vključiti v proces za naslednji pregled načrta bi morali odražati vsaj postavke, navedene v točkah 3-6 ugotovitev te delavnice. Poleg tega je delavnica predlagala tudi krajši prednostni seznam pri uresničevanju priporočil in ugotovitev. Na tem seznamu se v glavnem ponavljajo ali pa so malce spremenjeni deli nekaterih predhodnih postavk. Glede na to, da poročilo z naslednje delavnice [6] ugotavlja, da so bile do njenega zaključka obdelane vse bistvene prioritete s tega seznama, ni potrebe, da bi jih tukaj posebej navajali Delavnica Ljubljana 2001 Na začetku leta 2001 je NEK angažirala APO za izdelavo projektne naloge (Terms of Reference, TOR) za prvo revizijo načrta razgradnje, upoštevaje ugotovitve in priporočila delavnice Ljubljana Sredi leta 2001 je potekala v Ljubljani nova delavnica (RER/9/070), na kateri so bile obravnavane in usklajene glavne postavke TOR-a. Prva faza dela projektne naloge je bila zasnovana širše od neposredne priprave revizije načrta. Splošni cilj projektne naloge je bila ustanovitev transparentnega in dobro dokumentiranega postopka definiranja glavnih postavk načrta razgradnje, s čimer bi bile narejene osnove za kasnejši jasen in kontroliran proces integralnih strateških pregledov načrta, tako kot je priporočala prejšnja delavnica. V dokumentu, ki ga je APO oblikoval ob koncu prve faze projekta [7] skupaj s konceptom strukture TOR-a, so bili najpomembnejši deli Kontekst razgradnje NEK in Vprašalnik o opcijah programa razgradnje. V poglavju A, Kontekst, se najprej identificirajo tisti bistven vidiki razgradnje NEK (vhodne predpostavke ali robne pogoje), ki niso vnaprej določeni s tehničnimi, tehnološkimi ali zakonskimi določili, temveč so na voljo deležnikom za razpravo, izbor ali preoblikovanje pri odločanju o razgradnji. Ob upoštevanju specifičnosti NEK je za vsako postavko opisanih nekaj ustreznih ali običajnih opcij. Nekatere izmed teh opcij so, z argumentirano obrazložitvijo, predlagane za analizo v reviziji načrta, za nekatere pa se predlaga, da se ne obravnavajo v tej reviziji. V poglavju B se predlaga, katere rezultate mora analiza, na podlagi katere bo narejen nov načrt, prikazati. V poglavju C so navedeni kriteriji, s katerimi bi se lahko vrednotili in primerjali analizirani scenariji razgradnje.

36 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 10/12 «Vprašalnik», ki je po strukturi podoben «Kontekstu», je bil namenjen vsem deležnikom pri odločanju o razgradnji NEK (stakeholders). Odgovori bi celovito dokumentirali proces odločanja in oblikovali končno verzijo Konteksta kot podlago za transparentno formuliranje TOR-a. Vendar pa so se udeleženci delavnice Ljubljana 2001 odločili, da se lahko nadaljnje faze projekta poenostavijo in v glavnem dokončajo že na sami delavnici, glede na to, da so na njen zbrani predstavniki vseh pomembnih deležnikov pri odločanju o razgradnji NEK. Prevladalo je stališče, da kriteriji vrednotenja iz poglavja C niso nujni za to revizijo, saj bo le-ta v prvi vrsti preučila ustreznost financiranja razgradnje, pri čemer se bo opirala na strategijo SID in njene skrajšane variante. V ta namen ni bilo potrebno uporabiti Vprašalnika, temveč smo pristopili k neposrednemu usklajevanju opcij iz poglavja A Konteksta. Del ponujenih opcij je bil izbran za analizo pri naslednji reviziji načrta, medtem ko je bilo za večino ostalih opcij sklenjeno, naj se uvrstijo v register rizika. Postavke iz tega registra niso neposredno vključene med stroške razgradnje, vendar pa jih je potrebno pri kasnejših pregledih ali revizijah načrta ponovno preučiti. Najpomembnejše konkretne ugotovitve delavnice Ljubljana 2001 so naslednje: 1. Točnost ocene stroškov odlaganja NSRAO in IJG se bo za načrtovano revizijo povečala, in sicer tako da se bo sprejel /prilagodil nek konkreten projekt globokega geološkega odlagališča IJG, da bosta ARAO in APO stroške ocene za odlaganje NSRAO priredila na podlagi svojih projektov pripovršinskega odlagališča; 2. Revizija bo preučila samo referenčno SID strategijo, in sicer Osnovno varianto SID 96 let, promptno varianto SID 15 let, in medvarianto SID 30 let. V Modulu 2 bodo uporabljene tudi ostale vhodne predpostavke in robni pogoji, o katerih se je razpravljalo na delavnici Ljubljana 2001, prilagojene pa so kontekstu tega programa revizije. 4. Cilj in obseg tega dokumenta Ta program razgradnje NEK se izdeluje skladno z meddržavnim sporazumom o NEK in sklepom meddržavne komisije (MDK) za spremljanje izvajanja pogodbe z dne PR mora obdelati razgradnjo jedrske elektrarne NEK in končno odlaganje NSRAO ter IJG.

37 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 11/12 V skladu s projektno nalogo [8] (točka 3.1), je osnovni namen PR zagotovitev osnove za rezerviranje in zbiranje sredstev, potrebnih za financiranje razgradnje in ravnanja z odpadki. Raven obdelave podrobnosti mora primerna namenu. Cilj projekta (t. 3.2) je priprava dokumenta PR, ki bo vseboval več možnih strategij razgradnje NEK in predloge za rešitev končnega odlaganja NSRAO in končnega skladiščenja IJG. Za vsako predlagano strategijo oziroma tehnično rešitev je potrebno izdelati načrt izvedbe projekta ter analizirati stroške in finančne tokove v času izvajanja projekta. Obstoječi plan razgradnje NEK je bil izdelan leta 1996 ter predstavlja glavno izhodišče za ta projekt. (4. točka projektne naloge) Izhajajoč iz tako definiranega namena, cilja in izhodišča za ta PR, pa tudi iz kratkega obdobja, načrtovanega za njegovo izvedbo, je v predlogu vsebine PR predvideno, da bo ta program omejen na funkcionalno revizijo obstoječega načrta razgradnje in da zaključni dokument ne bo presegel sto strani. Pri izdelavi tega PR: Se bodo v največji možni meri upoštevale do sedaj opravljene analize obstoječega plana razgradnje na delavnicah. Vhodni podatki, predpostavke in robni pogoji se bodo ugotovili s sodelovanjem z NEK ter v dogovoru s Strokovnim svetom, navedeni pa bodo v Modulu 2. V največji možni meri bodo upoštevane priprave za revizijo obstoječega plana, ki so bile obravnavane in oblikovane na delavnici Za samo razgradnjo NEK bo PR v glavnem obdržal pristop iz študije NIS, torej se bo omejil samo na variante SID strategije, vendar s krajšim trajanjem, medtem ko bodo glede ravnanja z NSRAO ter IJG izdelane nove in bolj popolne analize. Stroški izvirne strategije SID-96, na kateri sloni obstoječi plan, bodo spremenjeni v današnjo valuto in revalorizirani glede cene delovne sile. V največji možni meri, ki jo bodo dopuščali zadani robni pogoji, se bo filozofija ocene potrebnih sredstev za PR opirala na izbiro realistične strategije s konzervativno oceno stroškov. 5. Literatura [1] Tankosić i dr.: Pregled svjetske prakse u području razgradnje, Zagreb, 1990 [2] Glumac i Fink: Prijedlog nacrta razgradnje NE Krško, Zagreb, 1992 [3] Development of the site specific decommissioning plan for Krško NPP, NIS Ingenierungschaft mbh, 1996 [4] Strategija ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom, MGD, 1996 [5] Report of an expert mission: Review of the Krško decommissioning plan - input data (TC Project RER/9/046), IAEA, 2000

38 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 1 Str. 12/12 [6] Report of an expert mission (TC Project RER/9/070), IAEA, 2001 [7] Preliminary report on phase 1 of the project defining the program for NEK decommissioning and specifying the terms of reference for the revised decommissioning, APO, Zagreb, 2001 [8] Projektna naloga za izdelavo programa razgradnje NEK in odlaganje NSRAO in IJG, Krško,

39 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 1/13 Modul 2: Kontekst in izhodišča za ta Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO ter IJG Vsebina: 1. Zakonodajni okvir Slovenska in hrvaška zakonodaja Mednarodne smernice Zakonodajni okvir za PR Podatki o NEK, odpadkih in izrabljenem gorivu Tehnični podatki o elektrarni in njenem dosedanjem delovanju Podatki in ocene o izrabljenem gorivu in radioaktivnih odpadkih Robni pogoji Robni pogoji, dogovorjeni s Svetom Robni pogoji, ki jih določa projektni tim Odlaganje NSRAO Ravnanje in odlaganje IJG Drugi robni pogoji Revidirana izhodišča za ta PR Nepredvideni stroški... 13

40 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 2/13 1. Zakonodajni okvir Pravočasno načrtovanje razgradnje nuklearne elektrarne in ravnanja z njenimi odpadki je obveznost, ki jo zakon praviloma nalaga lastniku elektrarne, država pa nastopa samo kot porok, da se bo ta obveznost uresničila. Pri tem je izdelava programa razgradnje definirana s tem istim zakonom in z njemu podrejenimi predpisi, vsa potrebna tolmačenja in nadzor pa v imenu države zagotavlja ustrezni pravni organ. Načrtovanje razgradnje in ravnanja z odpadki NEK pa je kompleksnejše, ker sta v proces vključeni dve državi. Meddržavna pogodba o NEK olajšuje pristop v toliko, ker obveznost načrtovanja in odgovornost za celoten proces prenaša neposredno na sami državi z dodelitvijo ustreznih pooblastil meddržavni komisiji Slovenska in hrvaška zakonodaja Tako Slovenija kot Hrvaška sta od nekdanje skupne države podedovali osnovni Zakon o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrski varnosti skupaj s spremljajočimi pravilniki. Po tem času je tako v eni kot v drugi državi prišlo do pomembnih sprememb te zakonodaje, čeprav je precejšen del pomembnih določil še vedno v veljavi. Spremembe se nadaljujejo, zato ni jasno, koliko preostalih predpisov bo še spremenjenih v času izdelave tega PR. Čeprav osnovna zakonodaja ni več povsem enaka v obeh državah, ob tem pa je tudi v postopku spreminjanja, je mogoče izbrati in zagovarjati zakonodajni okvir za skupno revizijo PR. Stara zakonodaja (iz osemdesetih let) je namreč narejena skladno s tedanjimi mednarodnimi priporočili in po zgledu zakonodaje držav z razvitim jedrskim programom, spremembe, ki potekajo v obeh državah, pa odražajo splošno sprejete novejše smernice na tem področju. Zato te spremembe niso dramatične in je njihov doseg v glavnem predvidljiv. Poleg tega obe državi usklajujeta svojo zakonodajo z evropsko. Počasnejši tempo, ki bi ga lahko imela Hrvaška v tem procesu, ne bi smel predstavljati resnejše ovire pri določanju zakonskega okvira za ta PR Mednarodne smernice Obe državi sta sprejeli Skupno konvencijo o varnosti pri ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in o varnosti pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki so jo sprejele tudi države Evropske unije. Čeprav je omenjena konvencija sistematična in temeljita, ni nadomestilo za državno zakonodajo, temveč šele postavlja splošna načela in zahteve po tej zakonodaji. V preambuli pa Konvencija usmerja na Basic Safety Standards - BSS (IAEA 1996). Omenjeni standardi vsebujejo povsem konkretna priporočila o varnosti in zaščiti (kot meje izpostavljenosti, nivo izvzetosti, itd.), ki jih je mogoče popolnoma prenesti v državno zakonodajo. Glede specifičnih rešitev pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in ravnanju z

41 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 3/13 jedrskimi objekti in materiali pa se standardi BSS sklicujejo na publikacije IAEA iz Radioactive Waste Safety Standards (RADWASS), oziroma Nuclear Safety Standards-(NUSS). Dokumenti IAEA na splošno izražajo stališča uglednih, mednarodno priznanih avtoritet (kot je ICRP) in nastajajo z usklajevanjem strokovnjakov iz držav članic (med katerimi sta tudi Slovenija in Hrvaška), zato so primerna osnova za definiranje, preciziranje ali obrazložitev tistih elementov, ki niso ustrezno rešeni z državno zakonodajo ali obvezujočimi mednarodnimi akti Zakonodajni okvir za PR Glede na to, da se ta PR izdeluje kot revizija študije NIS, ki ima omejen obseg in katere osnovni cilj je ponovna evaluacija stroškov razgradnje, ni potrebna izdelava izčrpne analize vseh zakonskih elementov in njihovih morebitnih sprememb, temveč zadošča poudariti samo tiste, ki se bodo dejansko uporabili v tej reviziji, kar bo narejeno na ustreznih mestih v nadaljnjem besedilu. Pri opredeljevanju relevantnih zakonodajnih elementov se bodo upoštevali predpisi in priporočila EU, državna zakonodaja v Sloveniji in Hrvaški ter priporočila iz BSS in drugih dokumentov IAEA. Vrstni red sprejetja omenjenih zakonodajnih referenc je načelno podan v robnih pogojih v tem modulu. Podroben popis vseh dokumentov, ki bi lahko bili relevantni za PR, je bil izdelan v sklopu priprav za izdelavo Programa, čeprav se je izkazalo, da njegova uporaba ni nujna za to iteracijo Programa. 2. Podatki o NEK, odpadkih in izrabljenem gorivu Projektna skupina je na upravo NEK naslovila vrsto vprašanj o elektrarni in odpadkih. To poglavje na kratko povzema dobljene podatke. Podrobno so vprašanja, odgovori ter interpretacija odgovorov, ki je bila izdelana za program razgradnje, podani v Prilogi 1 tega modula Tehnični podatki o elektrarni in njenem dosedanjem delovanju Leta 2000 je NEK v sklopu modernizacije izvedla zamenjavo uparjalnikov in druge modifikacije elektrarne in z novimi parametri ponovila tudi celotno varnostno analizo. Na osnovi predhodno izdelane študije je bila za približno 6 % povečana moč elektrarne (tj. na 676 MWe na pragu). Stari uparjalniki so bili po zamenjavi shranjeni v začasnem skladišču ob elektrarni. Za usposabljanje operaterjev je bil postavljen tudi popolni simulator. NEK je izvedel tudi projekt preureditve bazena za izrabljeno gorivo, Spent fuel pit reracking (SFPR), s čimer je zagotovil zadostne kapacitete za izrabljeno gorivo do leta 2023 z možnostjo nadaljnjega povečanja zmogljivosti v primeru podaljšanja obratovanja za 20 let. Projekt je bil razdeljen na nadgradnjo sistema za hlajenje (namestitev tretjega toplotnega izmenjevalca) in na preureditev bazena (namestitev gostejših rešetk iz boriranega nerjavečega jekla za

42 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 4/13 zagotovitev zahtevane večje kapacitete). Tri stare rešetke so bile odstranjene in začasno uskladiščene v zgradbi za dekontaminacijo. Projekt je bil zaključen leta Leta 2001 je bil zamenjan izmenjevalec toplote, stari izmenjevalec pa je bil začasno uskladiščen v zgradbi za dekontaminacijo. Z izvedbo vseh načrtovanih modernizacij je NEK pripravljen na podaljšanje gorivnega cikla z 12 na 18 mesecev Podatki in ocene o izrabljenem gorivu in radioaktivnih odpadkih Trenutno ima NEK na razpolago 1694 lokacij za gorivne elemente v bazenu za izrabljeno gorivo. Od teh je 121 mest na voljo za primer nujne izpraznitve sredice. Od skupno preostalih 1573 lokacij je bilo konec leta 2002 zasedenih 663 lokacij, in sicer 604 z dokončno zgorelimi gorivnimi elementi ter 59 z elementi, ki so delno izgoreli in se bodo v prihodnjih letih lahko ponovno uporabili. Do konca leta 2023 bo ob upoštevanju načrtovanega podaljšanja gorivnega cikla in povečanja moči nastalo skupno 1531±20 gorivnih elementov oziroma 620 ton kovinskega urana. V NEK je bilo do konca leta 2002 v skladišču NSRAO na lokaciji uskladiščeno 2207,4 m 3 trdnih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki so nastali med njenim obratovanjem. Odpadki so razvrščeni po tipih in so bili tekom let že obdelani in pripravljeni. Skupna gama aktivnost vseh uskladiščenih NSRAO je 1.86 x Bq, od tega so vsi kratkoživi z le delno prisotnostjo alfa sevalcev. Do konca obratovanja NEK (do leta 2023) bo ob upoštevanju sedanjih tehnologij obdelave in priprave NSRAO nastalo predvidoma 3615 m 3 odpadkov. Ob upoštevanju scenarija takojšnje razgradnje in še vseh ostalih NSRAO, ki bodo nastali ob zamenjavi večjih komponent v NEK, je skupna ocena vseh NSRAO, ki bodo nastali pri obratovanju in razgradnji NEK m 3. Po oceni bo le nekaj nad 1.0 % vseh teh odpadkov dolgoživih. Podrobno so količine, aktivnosti in izotopska sestava vseh odpadkov podane v Prilogi 1 Modula Robni pogoji Pred začetkom izdelave PR je potrebno sprejeti vrsto predpostavk o ravnanju z NSRAO in IJG, kot tudi o samem procesu razgradnje NEK. Te predpostavke se tukaj imenujejo robni pogoji. Glede na to, da je ta PR zasnovan kot omejena revizija študije NIS, je smiselno obdržati večji del njenih robnih pogojev, zlasti: (a) tiste robne pogoje, za katere se okoliščine danes niso toliko spremenile, da bi bila nujna njihova prilagoditev, oziroma

43 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 5/13 (b) tiste robne pogoje, katerih spremembe očitno ne bi imele nikakršnega vpliva na oceno stroškov PR. Poleg tega so tudi delavnice Ljubljana 2000 in Ljubljana 2001 dale koristne predloge o nekaterih robnih pogojih. Projektna skupina v teh okoliščinah meni, da lahko samostojno izbere večino robnih pogojev, predvsem tiste, ki so tehnične narave. Vendar pa je treba sprejeti tudi precejšnje število predpostavk, ki jih v podobnih projektih praviloma določa državna politika oziroma so se o njih dogovorili relevantni subjekti, ki odločajo o razgradnji elektrarne in ravnanju z odpadki. Za take robne pogoje je projektna skupina zahtevala predloge ali navodila od Sveta, ne glede na to, kako so bili formulirani v študiji NIS in kakšna stališča so imele o njih delavnice v Ljubljani. Poleg tega je pri obravnavi različnih negotovosti, ki izhajajo iz morebitnih alternativnih opcij PR, projektna skupina sprejela predloge delavnic iz Ljubljane o registru tveganj, s pomočjo katerega se zmanjša obseg podrobne analize. Nekatere opcije oziroma negotovosti, ki jih ni mogoče izključiti, ali se zaenkrat ne zdijo smiselne ali verjetne rešitve (oziroma jih iz drugih razlogov sedaj ne želimo obravnavati enakovredno z ostalimi), niso vključene v osnovne scenarije niti v formalno analizo negotovosti, temveč se samo evidentirajo v registru tveganj. Za take opcije (npr. opcija dveh geoloških odlagališč) je zgolj okvirno ugotovljeno, da bi zahtevale dodatne stroške, vendar je bilo privzeto, da teh dodatnih stroškov ni potrebno zajeti v sklad za razgradnjo in niso prikazani v predvidenem razponu stroškov razgradnje. Register rizika je podan v Modulu Robni pogoji, dogovorjeni s Strokovnim svetom Tabela 2.1. Robni pogoji definirani skupaj s Strokovnim svetom Splošni robni pogoji 1. Predvideno je, da bo NEK redno obratovala do leta Predvideva se, da v preostali obratovalni dobi NEK ne bo prišlo do večjih nezgod, vendar pa je to možnost potrebno uvrstiti v register tveganj. 2. Ta PR bo analiziral variante osnovne SID strategije iz študije NIS, in sicer: a) varianto SID-15 (DEKON) in b) izvirno varianto SID-96, kot osnovni opciji, medtem ko bo varianta SID-30 obravnavana v analizi občutljivosti. 3. Zakonodajni okvir za ta PR sestavljajo (navedeni po vrsti): a) predpisi in priporočila EU (predvsem sprejete direktive EC, pa tudi tiste, ki so pred

44 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 6/13 sprejetjem), b) priporočila iz BSS in drugih dokumentov IAEA, c) nacionalna zakonodaja v Sloveniji in na Hrvaškem (in ni v postopku sprememb), ter d) slovenska zakonodaja za razgradnjo. 4. Finančne rezultate tega PR je treba prikazati na naslednji način: a) kot oceno nominalnih stroškov, brez diskontiranja, a s časovnim planom vseh stroškov, ter b) kot časovni tok zbiranja in porabe diskontiranih sredstev. 5. Vsi nominalni stroški bodo prikazani v evrih ( ) iz leta Določen bo postopek za pretvorbo drugih zneskov, kot so denimo rezultati študije NIS in različne dostopne ocene za podobne objekte in naprave, ki se bodo uporabil za primerjavo (benchmarking). 6. Za revidiranje cene delovne sile je treba izenačiti ceno lokalne delovne sile z nemško, glede na to, da se bodo dela izvajala šele čez nekaj desetletij. 7. Splošni robni pogoji ne upoštevajo cene lokacije. Robni pogoji ravnanja z NSRAO 8. V PR bo obdelam podzemni (tunelski) tip odlagališča NSRAO. Površinsko odlagališče NSRAO (surface vault) mora biti obdelano v analizi občutljivosti. Nove tehnologije odlaganja NSRAO v globoke geološke vrtine, obdelane pa bodo v registru tveganja. 9. V PR bo obdelano eno odlagališče NSRAO v Sloveniji ali na Hrvaškem. V register rizika je potrebno vključiti opcijo drugega odlagališča NSRAO. 10. Odlagališče NSRAO mora obratovati od leta Opomba: glede na osnutek direktive EU je v Sloveniji predpisano, da mora biti lokacijsko dovoljenje izdano do 2008, obratovalno dovoljenje pa do leta V vmesnem času je bil osnutek direktive že spremenjen in ne vsebuje več predpisanih letnic. 11. Institucionalni nadzor zaprtega odlagališča zajema: a) aktivni nadzor, ki ga sestavlja nadzor za aktivno preprečevanje dostopa k odlagališču, in redne meritve izbranih indikatorjev varnosti odlagališča,

45 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 7/13 b) pasivni nadzor, ki vzdržuje zaščitno ograjo okrog odlagališča in ne dopušča uporabe zemljišča v druge namene. V zvezi z odlagališčem NSRAO ni mogoče postaviti zahtev za naknadno odstranitev odloženih odpadkov (retrievability). Za podzemno (tunelsko) odlagališče NSRAO je predviden pasivni nadzor za obdobje 100 let. Robni pogoji za ravnanje z IJG 12. Ta PR bo obravnaval eno geološko odlagališče IJG v Sloveniji ali na Hrvaškem. 13. Geološko odlagališče IJG mora obratovati od leta Obrazložitev: NEK preneha obratovati leta 2023, nato se pred pričetkom razgradnje počaka 7 let (mokro skladiščenje in hlajenje IJG), zato je odlagališče IJG potrebno leta Kot druga opcija odlaganja IJG bo v PR obdelan nepovratni izvoz IJG, in sicer leta V PR mora pisati, da ni mogoče predvideti postavitve multinacionalnega odlagališča v tretji državi, saj se lokacija odlagališča izbere v eni od držav, ki predhodno sklenejo pogodbo o izgradnji skupnega (multinacionalnega) odlagališča. 15. V PR je potrebno v analizi občutljivosti obdelati tudi suho skladiščenje IJG po zaprtju NEK Robni pogoji, ki jih določa projektni tim Ostali robni pogoji, ki jih je projektni tim določil na podlagi študij NIS in predlogov delavnic iz Ljubljane, vendar brez predhodnega dogovora s Svetom, so navedeni v tem poglavju. Zaradi lažje primerjave z NIS-ovo osnovno SID- strategijo so prikazani vsi robni pogoji, ki jih je študija navedla. Zavrnjeni pogoji so prečrtani in niso oštevilčeni. Spremenjeni ali dodatni pogoji so poudarjeni v ležečem tisku. (Niso označene manjše spremembe, narejene zaradi prilagajanja krajšim variantam razgradnje, prav tako ne besedilo, ki je izpuščeno zaradi nepotrebne obširnosti ali ponavljanja.) Odlaganje NSRAO Iz študije NIS so privzeti vsi robni pogoji, posebej navedeni kot predpostavke o odlaganju NSRAO. Zadnji med njimi (št. 8) je nekoliko spremenjen in je prilagojen samo za uporabo v scenarijih SID-96. Na temelju projektov odlagališča, ki so bili v vmesnem obdobju izdelani, dodani so novi robni pogoji, ki nekatere ocene strokov vežejo na projekte.

46 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 8/13 1. Za odpadke iz obratovanja NEK se uporabljajo standardne 208-litrske (55 gal) posode in TTC (okrajšava za Tube Type Containers cevaste vsebnike, licencirane v NEK), 2. Za spravljanje trdnih odpadkov, nastalih pri razgradnji, se uporabljajo standardne pravokotne kovinske posode, 3. Za strjene tekoče odpadke in za sekundarne odpadke, nastale pri procesu razgradnje, se uporabljajo standardne 208-litrske posode in TTC, 4. Vse odpadke je potrebno imobilizirati z betonom, 5. Po potrebi bodo za transportni ščit uporabljane zaščitne posode iz litega železa, 6. Celotna teža posameznega transportnega paketa ne sme presegati 20 ton, in 7. Za prevoz odpadkov se bodo uporabljale cestne in železniške poti, 8. Za zmanjšanje količine odpadkov, ki jih je treba odložiti, se lahko reaktor, notranji deli reaktorja in visoko kontaminirane komponente začasno skladiščijo na lokaciji NEK v skladišču, zgrajenem v ta namen, 9. Ocena stroškov gradnje odlagališča NSRAO temelji na projektih odlagališča, izdelanih v ARAO in APO. 10. Vsi manjkajoči podatki, ki so bili privzeti za izračun stroškov izgradnje in obratovanja odlagališča NSRAO, temeljijo na metodologiji, ki jo priporoča IAEA, NEA oziroma ostale mednarodne institucije Ravnanje in odlaganje IJG V študiji NIS so bile posebej navedene tudi predpostavke o odlaganju IJG in o njegovem suhem skladiščenju ( za primer, da v času postopka razgradnje ne bo na voljo odlagališče za izrabljeno gorivo ). Nekatere izmed njih niso več primerne za uvrstitev med robne pogoje PR, niz novih robnih pogojev izhaja iz dela na sprejetju konkretnega projekta geološkega odlagališča. 1. Stroške odlaganja IJG je treba oceniti izhajajoč iz konkretnega projekta globokega geološkega odlagališča. Projekt se bo še naprej razvijal za nadaljnje revizije PR, za to oceno pa bo orisan samo v grobih potezah, in sicer na podlagi izkušenj v EU ter ZDA, in ob upoštevanju lokalnih geoloških značilnosti. 2. Privzeto je neposredno odlaganje vsega izrabljenega goriva (brez predelave goriva). 3. Odlagališče bo zgrajeno v trdi kamnini na globini 500 m. Koncept odlagališča in celotnega odlagalnega sistema je povzet po švedskem konceptu KBS-3, ki ga je razvila švedska agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki SKB. 4. Količina izrabljenega jedrskega goriva, ki bo nastala do konca projektirane življenske dobe jedrske elektrarne Krško, je ocenjena na osnovi privzetega bodočega 18-mesečnega gorivnega cikla. 5. V odlagališče bo odložena tudi manjša količina VRAO, ki bodo nastali ob razgradnji NEK.

47 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 9/13 6. Skladno s postavljenimi zahtevami je referenčni scenarij obdelan v dveh variantah: Varianta 1: odlagališče začne obratovati leta Izrabljeno gorivo je do tedaj skladiščeno v bazenu NEK. Odlagališče obratuje 7 let. Varianta 2: odlagališče začne obratovati leta Izrabljeno gorivo je do tedaj suho skladiščeno. Odlagališče obratuje 5 let.. 7. Suho skladiščenje INJ bo zasnovano po zgledu podobnih objektov in naprav v državah EU in v ZDA. 8. Izrabljeno gorivo bo začasno skladiščeno v kovinskih vsebnikih vrste CASTOR-V/21, ki so v ZDA licencirani za začasno skladiščenje izrabljenega goriva, 9. Izpraznjene posode vrste CASTOR-V/21 bodo dekontaminirane ali predelane, 10. Začasno skladišče bo razgrajeno v tistem trenutku, ko bo izrabljeno gorivo dokončno odloženo, 11. Pred končnim odlaganjem se bo izrabljeno jedrsko gorivo prepakiralo v kovinske vsebnike za končno odlaganja, kakršni se uporabljajo na Švedskem. 12. Pakiranje gorivnih elementov v vsebnike je predvideno v namenski zgradbi na lokaciji odlagališča. Na končnem odlagališču ne bo posebnega sistema za pakiranje, ker se bodo gorivni elementi pakirali v NEK. Predvideva se, da bo končno odlagališče v pogonu pet let, nato pa se bo trajno zaprlo. Čas začasnega skladiščenja znaša 20 let Končno odlagališče bo zgrajeno na globini 500 m v primernem geološkem sloju, Stroški izgradnje končnega odlagališča za IJG se bodo ocenili na podlagi podatkov za švedsko in nemško odlagališče Drugi robni pogoji Druge predpostavke o razgradnji NEK so bile v študiji NIS navedene pod naslovom Robni pogoji in razdeljene v nekaj skupin. Tu so podane v isti obliki, kot dodatni robni pogoji, ki se vklapljajo v ta PR, nekaj jih je zavrnjenih. Tehnični robni pogoji 1. Razgradnja NEK se prične leta 2023, 2. Razgradnja ne predvideva večjih nezgod v preostali dobi obratovanja NEK, 3. Posamezne faze si sledijo neprekinjeno, 4. Za pripravo in obdelavo radioaktivnih odpadkov se bo v največji možni meri uporabila obstoječa oprema, 5. Postopki, naprave in objekti za razgradnjo so v skladu z najnovejšo prakso in znanji na tem področju, 6. Maksimalna pričakovana specifična aktivnost po posamezni posodi se ocenjuje na vrednost 200 Bq/g,

48 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 10/13 7. Hitrost doze na površini transportnih paketov ne bo presegala vrednosti 2 msv/h, 8. Hitrost doze na oddaljenosti 1 m od transportnega paketa ne bo večja od 0,1 msv/h, 9. Največja teža transportnega paketa ne bo večja od 20 ton, 10. Nekontaminirani gradbeni material, ki bo nastal z rušenjem gradbenih konstrukcij, se bo v največji možni meri uporabil za zasutje jam, nastalih pri razgradnji na sami lokaciji, in 11. Podrli in zdrobili se bodo vsi temelji in temeljne plošče, zato da se omogoči odcejanje na lokaciji. Radiološki robni pogoji 1. Dozna omejitev za profesionalce za celo telo znaša, v skladu z ALARA planom, 20 msv letno, 2. Vsi transporti bodo načrtovani in izvajani ob upoštevanju priporočil in predpisov, veljavnih na Hrvaškem in v Sloveniji, 3. Meje izvzetja za kontaminirane materiale bodo v skladu s predlogi Evropske komisije: Meja izvzetja za predelavo in ponovno uporabo kontaminiranih materialov (do kg) za beta in gama sevalce znaša 1 Bq/g za vse radionuklide, pri čemer ne sme imeti noben del nehomogenega vzorca aktivnost, višjo od 10 Bq/g, Meja izvzetja za odstranljivo kontaminacijo na dostopnih površinah za vse radionuklide skupaj znaša 0,4 Bq/cm 2, in Meja izvzetja za neodstranljivo kontaminacijo na nedostopnih površinah za vse radionuklide skupaj znaša 1 Bq/cm 2. Robni pogoji za dovoljenja 1. Za izdajo dovoljenja za razgradnjo je potrebno priložiti celotni načrt razgradnje, po izdaji dovoljenja pa je treba še pred pričetkom del pristojnemu upravnemu organu predložiti podrobno dokumentacijo o vseh fazah razgradnje, in 2. Vsi objekti se bodo rušili vzporedno s postopkom razgradnje, razen objektov nadzorovanega področja, ki se bodo rušili šele po odstranitvi vse opreme z nadzorovanega področja. Administrativne zahteve v zvezi z razgradnjo bodo temeljile na slovenskih zakonih in NRC pravilnikih Za scenarije kasnejše razgradnje in imobilizacije na lokaciji so potrebna odgovarjajoča administrativna dovoljenja Robni pogoji za stroške 1. Izračunani stroški ne upoštevajo davčnih obveznosti, in 2. Izračun stroškov ne predvideva zamude pri postopku izdajanja dovoljenj. Vrednost predvidenih stroškov je izražena v DEM na dan ,

49 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 11/13 Robni pogoji za delavce 1. Predvideno je, da se bo v procesu razgradnje v največji možni meri uporabila izkušena delovna sila, ki je v času končne zaustavitve obratovanja elektrarne zaposlena v NEK, 2. Za ostala dela se bodo v največji možni meri uporabili delavci in podjetja iz Slovenije in Hrvaške. Razstavljanje opreme po koncu obdobja hranjenja, rušenja po koncu imobilizacije na lokaciji in odstranjevanje uskladiščenih komponent bodo izvedla slovenska podjetja Stroški plač domače delovne sile so ocenjeni na temelju stanja v NEK konec leta Cena tuje delovne sile pa je ocenjena na temelju podatkov, ki veljajo za Nemčijo konec leta Revidirana izhodišča za ta PR 4.1. Povzetek novih robnih pogojev V tem poglavju je podan kratek pregled najpomembnejših robnih pogojev oziroma predpostavk, ki v bistvenih potezah opredeljujejo to revizijo Programa razgradnje NEK, poudarjene pa so tudi glavne lastnosti, po katerih se bodo scenariji in analize iz tega PR razlikovali od dosedanjega načrta razgradnje. Datum zaprtja NEK: Po preteku obratovalne dobe, leta 2023 Opcije razgradnje: Za analizo občutljivosti: SID-96 (revalorizirati izvirno strategijo v novih pogojih) SID-15 (uvesti scenarij takojšnje razgradnje) SID-30 (takojšnja razgradnja + suho skladiščenje IJG) Ravnanje z IJG: Za analizo občutljivosti: Eno globoko geološko odlagališče (na globini 500 m) v Sloveniji ali na Hrvaškem Odlagališče začne obratovati leta Vključiti opcijo izvoza IJG kot alternativo odlagališču. Odlagališče začne obratovati leta 2050.

50 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 12/13 Ravnanje z NSRAO: Eno pripovršinsko odlagališče v Sloveniji ali na Hrvaškem za vse kratkožive NSRAO iz obratovanja in razgradnje NEK Obravnava se podzemni (tunelski) tip odlagališča Odlagališče razpoložljivo leta Za analizo občutljivosti: Površinsko odlagališče NSRAO (vault tip. Prikaz rezultatov: Rezultati bodo prikazani kot nominalni in diskontirani stroški v eurih iz leta Prikazan bo časovni načrt zbiranja in porabe sredstev. Glavne značilnosti, po katerih se ta PR razlikuje od dosedanjega načrta razgradnje, so naslednje: Uvajajo se krajši scenariji razgradnje, Stroški odlaganja NSRAO se ocenjujejo na podlagi obstoječih projektov odlagališč v Sloveniji in na Hrvaškem, za oceno odlaganja IJG se pripravlja zasnova geološkega odlagališča Nepredvideni stroški Ocena potrebnih sredstev za ta PR je osnovana na realistični oceni stroškov vseh potrebnih del, pri čemer smo izhajali iz razpoložljive obstoječe projektne dokumentacije, iz rezultatov študije NIS in iz izkušenj na podobnih projektih v drugih državah, ki smo jih priredili naših razmeram in pogojem. Da bi ohranili konzervativnost ocene, je bila k izračunanim stroškom dodana še postavka za nepredvidene stroške (angl. contingency). Ker so ocene stroškov posameznih delov PR izdelane z različno stopnjo natančnosti (odvisno od poznavanja tehnologije in izdelave projekta), so uporabljene različne višine nepredvidenih stroškov, kot je pojasnjeno v Modulih 3,4 in 5. V vseh primerih so uporabljeni skupni kriteriji za oceno teh stroškov, prikazani v Tabeli Tak postopek je bil sprejet na skupni delavnici z IAEA eksperti»review of the Krško NPP cost estimates«, Zagreb, 8-12 decembra 2003, RER/9/077

51 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 2 Str. 13/13 Tabela 2.2. Nivo ocene in in predpostavljeni obseg netočnosti Nivo ocene Opis Potrebne informacije in metodologija ocenjevanja Pretpostavljeni obseg netočnosti Ocena velikostnega reda za slabo dokazane tehnologije Ocena velikostnega reda za dokazane tehnologije Pol-natančna ocena Natančna ocena, podprta z obsežnimi tehničnimi podatki Natančna ocena, podprta z zanesljivimi podatki o cenah Opis podrobnosti. Ocena je osnovana na presoji, ki izhaja iz primerjave s podobnimi tehnologijami, za katere so stroški poznani. Opis pojedinosti. Procjena se izvodi iz poznatih troškova sličnih tehnologija. Postavke so bile tehnično proučene, stroški so bili analizirani do določene mere podrobnosti. Stroški so osnovani na izvirnih podatkih, ki so bili podrobno proučeni. Večina elementov za oceno stroškov izhaja iz pogodb in naročil. od -25% do +100% od -20% do +50% od -15% do +30% od -10% do +20% od -5% do +10%

52 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 1/37 Modul 3: Ravnanje z NSRAO Vsebina 1.Nizko in srednje radioaktivni odpadki iz NEK Sedanje količine NSRAO v NE Krško Ocena pričakovanih količin NSRAO iz obratovanja Ocene pričakovanih količin NSRAO iz razgradnje Tehnične rešitve Ravnanje z NSRAO pred odlaganjem Podzemno odlagališče NSRAO Analiza osnovne variante z oceno investicijskih stroškov Način ocenjevanja stroškov Analiza in ocena stroškov izbora lokacije in izgradnje podzemnega odlagališča NSRAO Obratovanje in zapiranje odlagališča NSRAO Časovna obdobja odlagališča Obratovalni stroški Stroški zapiranja odlagališča Obdobje po zaprtju odlagališča Analiza občutljivosti Analiza občutljivost glede na spremembe dejavnikov za podzemno odlagališče Analiza občutljivost glede na površinsko odlagališče Analiza občutljivost glede na spremembo obratovalnih stroškov Primerjava stroškov po posameznih državah Reference...36

53 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 2/37 1. Nizko in srednje radioaktivni odpadki iz NEK V NE Krško je bilo do konca leta 2002 uskladiščeno približno 2208 m 3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Radioaktivni odpadki bodo nastajali še naprej, saj je predvideno, da bo NEK obratovala do konca načrtovane življenjske dobe, torej do leta NSRAO, proizvedeni v NEK, se shranjujejo v elektrarni v posebnem skladišču. Zaradi pomanjkanja prostora si v NEK prizadevajo čimbolj omejiti nastajanje novih radioaktivnih odpadkov in z različnimi postopki zmanjšati prostornino obstoječih [1]. Vsekakor pa skladišče ne prestavlja trajne rešitve za te odpadke. Glede na načrtovani izstop Slovenije iz kroga uporabnikov jedrske energije po izteku življenjske dobe delujoče jedrske elektrarne so v načrtovanje zajeti vsi odpadki, ki bodo nastali v celotnem obdobju njenega obratovanja vključno z njeno razgradnjo. Večina odpadkov iz razgradnje bo kratkoživih z razpolovno dobo krajšo od 30 let. Ti bodo odloženi skupaj s kratkoživimi NSRAO iz obratovanja jedrske elektrarne. Dolgoživi NSRAO, ki imajo razpolovno dobo daljšo od 30 let, bodo odloženi skupaj z izrabljenim gorivom, ko bo sprejeta trajna rešitev za odlagališče izrabljenega jedrskega goriva. 1.1 Sedanje količine NSRAO v NE Krško Med rednim obratovanjem nuklearne elektrarne Krško nastajajo trdni, tekoči in plinasti NSRAO. Tekoči odpadki predstavljajo dominanten delež celotne količine proizvedenih odpadkov. Odpadki so pred skladiščenjem glede na njihovo agregatno stanje ustrezno obdelani in pripravljeni. Tehnologije obdelave in priprave vseh oblik NSRAO, ki so vpeljane v proizvodni proces v NEK-u, so primerljive z uveljavljenimi tehnologijami v svetu. Z obstoječimi postopki obdelave zmanjšajo prostornino, izločajo in koncentrirajo radioaktivne izotope in spreminjajo sestavo odpadkov. Plinaste radioaktivne odpadke po obdelavi v sistemu za ravnanje s plinastimi radioaktivnimi odpadki hranijo v tankih za radioaktivni razpad plinov, kontaminiran zrak pa vodijo skozi filtre, ki zadržijo nastale trdne produkte in aerosole, in nato očiščene spuščajo v ozračje. Ko filtri niso več uporabni, postanejo radioaktiven odpadek. Tekoče radioaktivne odpadke predstavljajo radioaktivne gošče in ionski izmenjevalci, ki jih na skladiščenje pripravijo s posebnim sistemom za sušenje odpadkov (IDDS) in jih vložijo v cevaste površnike tipa TTC. Trdni odpadki nastajajo kot rezultat obdelave plinastih in tekočih odpadkov, del pa nastaja direktno pri vzdrževalnih delih in čiščenju. Glavne operacije za obdelavo trdnih odpadkov so sortiranje, stiskanje in sežig. Končni produkt posameznih obdelav so trdne oblike RAO, ki so razdeljeni v pet skupin. Vsi nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO), ki nastanejo v NEK-u, so skladiščeni v skladišču NSRAO na lokaciji elektrarne. Odpadki so v skladišču shranjeni v standardnih 208 l

54 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 3/37 sodih, 320 l površnikih in cevastih sodih površnikih (TTC tube type container). Prostornina cevastega soda površnika znaša 864 litrov, novejši tip TTC-ja ima prostornino 869 litrov. V en cevasti površnik spravijo tri standardne sode iz sistema IDDS. V Tabeli 3.1 so prikazane količine NSRAO v NEK-u konec leta 2002 glede na tip odpadka, na grafu 3.1 pa so prikazane kumulativne količine NSRAO od začetka obratovanja NEK, vključno z različnimi postopki obdelave in priprave odpadkov. Tabela 3.1. Količine NSRAO v NEK-u konec leta 2002 razvrščene po tipu odpadkov ([2] in [3]) Tip odpadka Količina (sodi) Prostornina [m 3 ] EB gošče izparilnika (208 l) / EB Evaporation bottoms (208 l) ,21 CW stisljivi odpadki (208 l) / CW Compressible waste (208 l) ,11 F filtri (208 l) / F Filters (208 l) ,06 O drugi odpadki (208 l) / O Other incompressible wastes ( ,42 l) SR 1 izrabljeni ionski izmenjevalci (208 l) / SR 1 Spent resins ,31 (208 l) SC 2 stisnjeni odpadki v površnikih (320 l) / SC 1 - Overpack steel ,44 drums (320 l) ST superstisnjeni odpadki v TTC (864 l) / ST 2 - Tube Type ,96 Containers (864 l) TI sodi iz IDDS, preloženi v TTC (869 l) / TI Drums from IDDS 43 37,37 shifted to TTC-s (864 l) BR izrabljeni ionski izmenjevalci, sekund. (208 l) / BR - Spent 33 6,60 resins, sec. (204 l) A 3 pepel in filtrski prah (208 l) / A3 Ash and filter dust (208 l) 33 6,86 SKUPAJ / Total ,4

55 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 4/ Stiskanje odpadkov 1. Compaction campaign Stiskanje odpadkov 2. Compaction campaign Sežig RAO Waste incineraton m Graf 3.1 Kumulativna količina NSRAO v skladišču v jedrski elektrarni Krško ob koncu 2002, v m 3 ([2], [3]) Konec leta 2002 je bilo v skladišču NEK uskladiščeno 4584 sodov s skupno prostornino 2208,4 m 3 ter skupno aktivnostjo gama sevalcev 1,86 x Bq in alfa sevalcev 1,75 x Bq. Na grafu 3.1 so poleg naraščanja količin vidni tudi učinki stiskanja in sežiganja NSRAO na skupno količino odpadkov v skladišču NEK. Vsi proizvedeni NSRAO iz NEK, ki so predhodno obdelani in nato pripravljeni za skladiščenje, se shranjujejo v skladišče v NEK. To je protipotresno grajena zgradba s površino 1470 m 2 in uporabno prostornino približno 2300 m 3, ki je s pregradnimi stenami razdeljena na šest ločenih prekatov. Pri skupni količini 2208,4 m 3 NSRAO in skupnem številu sodov 4584 je nizko radioaktivnih 1061 sodov, srednje radioaktivnih pa 3523 sodov [2]. 1.2 Ocena pričakovanih količin NSRAO iz obratovanja Na podlagi obstoječega obratovanja NEK in trenutne tehnologije obdelave in priprave NSRAO lahko ocenimo, da znaša proizvodnja vseh NSRAO v NEK 67 m 3 na leto [3]. Ob znani količini uskladiščenih NSRAO v skladišču ob koncu leta 2002 in ob upoštevanju letne proizvodnje odpadkov na osnovi sedanje tehnologije obdelave in priprave NSRAO (osnovni scenarij), lahko izdelamo projekcijo pričakovanih količin NSRAO v skladišču do konca predvidene življenjske dobe elektrarne.

56 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 5/37 Narejeni so bili 4 scenariji projekcije naraščanja NSRAO med obratovanjem NEK do konca predvidene življenjske dobe glede na način obdelave in priprave novih odpadkov [4], podatki so podani v tabeli 3.2, scenariji pa upoštevajo: Scenarij a.) Osnovni scenarij: uporaba že uveljavljenih tehnologij obdelave in priprave odpadkov brez uvajanja novih tehnologij. Scenarij b.) Odpadki tipa koncentrati izparilnika ter izrabljeni ionski izmenjevalci bodo obdelani po tehnologiji sušenja v sodih, stisljivi odpadki bodo superkompaktirani. Scenarij c.) Podobno kot scenarij b, le da bodo izrabljeni ionski izmenjevalci razdeljeni na dva dela: tisti, ki nastajajo v primarnem krogu, bodo obdelani s sušenjem v sodih, ostali ionski izmenjevalci, ki so produkt sekundarnega kroga, bodo termično obdelani, stisljivi odpadki bodo dodatno stisnjeni. Scenarij d.) Odpadki tipa koncentrati izparilnika in izrabljeni ionski izmenjevalci iz primarnega kroga bodo obdelani po tehnologiji sušenja v sodih, ostali ionski izmenjevalci, ki so produkt sekundarnega kroga in gorljivi stisljivi odpadki bodo termično obdelani, negorljivi stisljivi odpadki bodo dodatno stisnjeni. Tabela 3.2 Projekcija količin NSRAO (v m 3 ) v skladišču NEK glede na izbran scenarij do konca predvidene življenjske dobe NEK, do leta 2023 ([4]) Scenarij a (m 3 ) Scenarij b (m 3 ) Scenarij c (m 3 ) Scenarij d (m 3 ) Ob upoštevanju osnovnega scenarija nastajanja NSRAO med obratovanjem NEK in privzeti količini NSRAO ob koncu 2002 lahko ocenimo, da bo ob koncu leta 2013 skupaj približno 2982 m 3 odpadkov, ob predpostavki, da ne bodo uvedene nove tehnike obdelave in priprave odpadkov. Med rednim vzdrževanjem NEK so ob večjih posegih nastali dodatni RAO, ki so skladiščeni v večnamenski zgradbi (MPB), količine so podane v tabeli 3.3.

57 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 6/37 Tabela 3.3. Količine NSRAO v večnamenski zgradbi, december 2002, ([2]) Tip RAO Volumen (m 3 ) Masa (kg) Kontaminacija (Bq/dm 2 ) Pakiranje Stari žerjavi za demontažo vijakov RX Staro železo 1, Uparjalnika * *10 12 Bq - Izolacija uparjalnikov Container Izolacija in platforma Container Izolacijski ventili, staro Container železo, cevi Regenerativni izmenjevalec msv/h Container toplote Večji masni deli Skupaj 854,5 Uparjalnika bodo po določenem času, ko bo aktivnost padla do mere, dovoljene za obdelavo leteh, razrezali, material pa spravili v sode ali TTC-je. Po obdelavi uparjalnikov se bo prostornina zmanjšala. Poleg dveh uparjalnikov je ob zamenjavi nastalo tudi nekaj dodatnih NSRAO. 1.3 Ocene pričakovanih količin NSRAO iz razgradnje V tabeli 3.4 so podane pričakovane količine NSRAO iz razgradnje NEK za tri različne scenarije razgradnje, kot so razčlenjeni v Planu razgradnje NEK [5]. Skladno s planom razgradnje je izbran scenarij takojšnje razgradnje kot najboljša opcija. Razgradnja naj bi se začela leta 2023 in trajala nadaljnjih 15 let (primarna faza). Temu obdobju naj bi sledilo obdobje hrambe (82 let) aktivnejših delov (reaktorska posoda), v zadnjih petih letih bi obdelali in pripravili preostale odpadke za odlagališče. Skupaj naj bi razgradnja trajala 96 let. Vsi odpadki iz razgradnje se pripravijo in obdelajo v 210 l sode, v TTC vsebnike in v betonske vsebnike. Delež dolgoživih NSRAO je odvisen predvsem od količine odpada, ki bo nastal pri razrezu reaktorske posode. Po planu razgradnje naj bi reaktorska posoda ostala na lokaciji NEK po končanem razstavljanju NEK (okoli leta 2037) še okoli 60 do 100 let. Po tem obdobju naj bi bila odložena v končnem odlagališču. Specifična aktivnost reaktorske posode bo nad 10 8 Bq/m 3 še okoli let predvsem zaradi Ni-59. Količina dolgoživih NSRAO, ki bodo nastali z razrezom 300 tonske reaktorske posode, bo po oceni 200 m 3.

58 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 7/37 Tabela 3.4. Pričakovane količine NSRAO pri razgradnji NEK ([5]) Način razgradnje Pričakovane količine NSRAO za odložitev Masa (t) Volumen (m 3 ) Takojšnja razgradnja (SID) Kasnejša razgradnja (SLD) Zalitje (ENT) Skupne količine NSRAO iz NEK Celotno količino NSRAO, ki bo nastala v Sloveniji do konca obratovanja in razgradnje obstoječe jedrske elektrarne ocenimo na podlagi sedanjih količin in projekcije naraščanja NSRAO iz obratovanja NEK ter njene razgradnje. Ob normalnem obratovanju brez izrednih ali nepredvidenih dogodkov, ki bi povečali pričakovane količine NSRAO iz obratovanja, je ocena konzervativna, saj je pri količini odpadkov iz obratovanja upoštevan osnovni scenarij, kjer so uporabljene le obstoječe tehnike obdelave in priprave odpadkov, pri ostalih odpadkih (uparjalniki) pa ni upoštevana možnost zmanjšanja volumna. Tabela 3.5. Ocena skupne količine NSRAO po končanem razstavljanju jedrske elektrarne Krško VIR NSRAO Dolgoživi NSRAO Obratovanje NEK ~3615 m 3 Zamenjava uparjalnikov v NEK ~600m 3 Ostali zamenjani deli ~254 m 3 Razgradnja NEK ~13130m 3 ~200m 3 Skupaj ~17.599m 3 ~200m 3 Iz tabele je razvidno, da je celotna količina NSRAO, ki jih bomo proizvedli v Sloveniji do konca razgradnje NEK, nekaj več kot m 3. Po oceni bo le nekaj nad 1,0% vseh teh odpadkov dolgoživih (~200 m 3 ), vsi ostali bodo kratkoživi, zato je načrtovano odlagališče namenjeno le kratkoživim NSRAO. Dolgoživi NSRAO bodo odloženi skupaj z izrabljenim jedrskim gorivom, v kolikor bo to potrebno.

59 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 8/37 2. Tehnične rešitve Na podlagi temeljite analize pristopov v drugih državah [4] je kot najprimernejša trajna rešitev dolgoročnega ravnanja za nizko in srednje radioaktivne odpadke iz delovanja in razgradnje NEK priporočena izgradnja pripovršinskega odlagališča. Možna je izvedba tako površinskega (»vault«tip) kot podzemnega odlagališča (tunelsko ali z vpadnikom). Izbira tipa je odvisna od naravnih danosti izbrane lokacije in zahtev lokalne skupnosti, ki bo sprejela odlagališče. Za potrebe Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG smo v tem modulu skladno s podanimi robnimi pogoji analizirali izvedbo podzemnega odlagališča, opis površinskega odlagališča je podan v Prilogi 1 Modula 3, primerjava stroškov med obema izvedbama pa v analizi občutljivosti Ravnanje z NSRAO pred odlaganjem Med obratovanjem in izvajanjem razgradnje je potrebno nastale NSRAO obdelati in pripraviti skladno z zahtevami razgradnje (skladiščenje na lokaciji NEK, skladiščenje za razpad in podobno) oziroma jih pripraviti skladno z zahtevami kriterijev za sprejem v odlagališče. Stroški ravnanja z NSRAO pred odlaganjem so vključeni v Modulu Podzemno odlagališče NSRAO Podzemno odlagališče NSRAO [6] v širšem pomenu besede sestavlja podzemni del objekta, ki je vkopan v zemljo ali hrib, in kjer poteka transport in odlaganje odpadkov, ter površinski del, kjer so na ploščadi objekti za sprejem, obdelavo in pripravo odpadkov za odlaganje ter druge spremljajoče dejavnosti, potrebne za obratovanje odlagališča (slika 1). Projekt in gradnja odlagališča morata zagotavljati ustrezne ukrepe za omejitev radioloških vplivov na posameznika, družbo in okolje, vključno s posledicami načrtovanih in nenačrtovanih izpustov. Osnovni namen odlagališča je preprečitev migracije radionuklidov v okolje z vrsto zaporednih naravnih in umetnih pregrad, zasnovano mora biti kot kompleksna tehnološka celota z vsemi objekti in sistemi, potrebnimi za varno in samostojno delo. Odlagališče je predvideno na globini več kot 50 m pod zemeljskim površjem. Minimalna globina oziroma višina nadkritja je določena na podlagi rezultatov stabilnostnih analiz v najverjetnejših geoloških okoljih z ocenjenimi karakteristikami in ob predvidenih podpornih ukrepih še predstavlja zadostno varnost pri izvajanju izkopnih in gradbenih del ter stabilnost objekta med obratovanjem in po zaprtju.

60 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 9/37 Slika 3.1. Predviden koncept podzemnega (tunelski tip) odlagališča NSRAO Podzemni del odlagališča sestavljajo dostopni in odlagalni rovi. Velikost teh objektov in njihova razporeditev je odvisna od količine in oblike odpadkov, predvidene tehnologije odlaganja in značilnosti lokacije. Odlagalni rovi so razporejeni na minimalni medosni razdalji 35 m, kot je prikazano na sliki 3.1. Po preliminarnih izračunih bo za vse odpadke (17500 m 3 ) potrebno zgraditi 8 odlagalnih rovov, dolžine 160 m. Ti se stekajo v dostopni rov, ki povezuje podzemni del odlagališča s površino. Polnjenje odlagalnih rovov se začne v najbolj oddaljenem rovu. V posamezen odlagalni rov najprej postavimo pregradne stene, s katerimi ustvarimo prekate velikosti 7.6 x 6.4 x 5.7 m (dolžina x širina x višina), kamor odlagamo končno pakirane odpadke. Medprostor zalijemo z redkim betonom. Po dokončni zapolnitvi prekata izdelamo pokrov iz armiranega betona. Polnjenje se nato nadaljuje v naslednjem prekatu, ki je bližje dostopnemu rovu. V odlagališču je predvideno ločeno zbiranje in odvodnjavanje čistih hribinskih vod in vod iz odlagališča. Hribinsko vodo zbiramo v drenažnih ceveh, vgrajenih v oblogo odlagalnih in dostopnih rovov, ter jo odvedemo na površino v zbiralni bazen. Vodo iz odlagališča, ki se zbira v odlagalnem rovu, kjer potekajo tehnološki postopki odlaganja odpadkov, in vodo, ki se zbira v dostopnem rovu, odvedemo po votlih betonskih robnikih iz odlagališča na površino v poseben zbiralni bazen. V primeru dostopa v odlagališče z vpadnikom vodo zbiramo na najnižji točki

61 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 10/37 odlagališča in jo nato črpamo na površino. Vgrajena hidroizolacija zagotavlja popolno ločenost sistemov. Po zapolnitvi celotnega rova z odpadki in odstranitvi transportne opreme se v celoten rov inicira dodaten beton, ki odlagalni rov povsem zapolni. Po zapolnitvi odlagalnih in dela dostopnega rova ostanejo nezapolnjeni le odvodnjevalni sistemi, ki se zapolnijo po preteku aktivnega nadzora nad odlagališčem. S popolno zapolnitvijo in zatesnitvijo odlagališča je vzpostavljena dodatna umetna pregrada, ki omejuje prehajanje radionuklidov v okolico, obenem pa je zagotovljena kompaktnost in spojenost odlagališča z okolno hribino. V odlagališče je mogoče vstopiti na dva načina, in sicer horizontalno v hribino (tunelski tip) ter z vpadnikom (dostop pod določenim naklonom). Horizontalni dostop je predviden v nizko nosilnih hribinah, saj zaradi težavnejše gradnje in povečanih podpornih ukrepov v tej hribini predstavlja stabilnostno in finančno ugodnejšo varianto. Dostop z vpadnikom je predviden v hribinah z boljšimi geomehanskimi lastnostmi. V takšnem geološkem okolju so stabilnostne razmere ugodnejše in zahtevajo manjši obseg podgradnje, kar omogoča lažjo in finančno sprejemljivejšo gradnjo. Transport odpadkov do odlagalnih rovov je predviden s cestnimi transportnimi vozili, odlaganje odpadkov v rove pa bo potekalo z mostnim dvigalom. Spremljevalni objekti na površini, ki so sestavni del odlagališča, so razporejeni v posamezne sklope glede na predviden tehnološki proces, funkcionalnost in druge radiološke omejitve. Zajemajo vhodni varnostno-nadzorni objekt, administrativno zgradbo, zgradbo tehnične podpore, servisne delavnice s pripadajočimi skladišči, zgradbo za pripravo vode, meteorološki stolp ter prostore glavnega tehnološkega objekta za neposredno ravnanje z NSRAO (objekti in naprave za sprejem in evidentiranje odpadkov, popravilo poškodovane embalaže, vmesno skladiščenje, pripravo na vlaganje v odlagalne rove ter za predelavo in pripravo tistih NSRAO, ki bodo prispeli na odlagališče v obliki, ki ni primerna za odlaganje). Dodatno, nevarovano območje odlagališča, je informacijski center ter odlagališče odstranjene zemlje. Predvidoma bodo vsi objekti zasedli okoli 6 hektarov površine. Čeprav lokacija za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov še ni znana, mora imeti jasno prepoznavne lastnosti in preprosto geološko strukturo, kar omogoča ovrednotenje, modeliranje, analiziranje in njen nadzor. Območje odlagališča mora imeti takšno litološko sestavo, da preprečuje uhajanje radionuklidov iz odlagališča v biosfero. Za podzemno odlagališče mora biti prostornina geološke formacije, ki je primerna za gradnjo odlagališča, dovolj velika, da zajame podzemne objekte odlagališča in ustrezni izolacijski pas hribine, ki omejuje uhajanje radionuklidov v biosfero. Prav tako je izredno pomembna varnost in stabilnost podzemnih objektov. Podzemni objekti, namenjeni dostopu in odlaganju odpadkov, morajo biti zgrajeni tako, da izboljšujejo naravne značilnosti lokacije odlagališča in omogočajo zahtevano

62 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 11/37 varnost pri obratovanju. Ker lokacija odlagališča še ni izbrana, so bile predvidene in privzete lastnosti lokacije, ki so značilne za primerne geološke strukture za gradnjo odlagališča NSRAO v Sloveniji oziroma na Hrvaškem. 3. Analiza osnovne variante z oceno investicijskih stroškov Osnovna zahteva pri načrtovanju odlagališča NSRAO je zagotovitev varnega dokončnega odlaganja. Odlagališče mora biti tehnično in varnostno neoporečno, skladno z okoljskimi zahtevami in izvedljivo z ekonomskega vidika. Predvsem pa mora biti družbeno sprejemljivo, kar pomeni, da je odlagališče zgrajeno na izbrani lokaciji le ob soglasju lokalne skupnosti. Pri planiranju smo upoštevali sprejeto zakonsko obvezo Slovenije, da bo odlagališče NSRAO zgrajeno do konca leta Z izgradnjo in obratovanjem odlagališča bi se razbremenilo sedanje skladišče za NSRAO v NEK, kar je še posebej pomembno tako z varnostnega vidika kot z vidika nemotenega obratovanja elektrarne. Obdobje obratovanja odlagališča NSRAO je odvisno od poteka razgradnje NEK, temu sledi obdobje zapiranja in prehod v upravni institucionalni nadzor Način ocenjevanja stroškov V naslednjih točkah je predstavljen način ocene stroškov za podzemno odlagališče NSRAO in vključuje oceno stroškov različnih dejavnosti in njihovih poddejavnosti, potrebnih za izbiro lokacije in izgradnjo odlagališča ter njegovo obratovanje in zapiranje. Ocena stroškov za posamezne dejavnosti je izdelana na podlagi študij ([7] - [17]), nekaterim dejavnostim pa jih je v sedanji fazi težko določiti, zato so stroški ocenjeni na osnovi interne presoje. Za nekatere ocene stroškov smo pridobili ocene mednarodnih strokovnjakov. Podatki o stroških dejanske porabe so povzeti iz poslovnih in finančnih poročil ARAO. Vsi podatki o stroških, ki so zastareli in so bili pridobljeni v preteklih letih, so pretvorjeni v stalne cene december Pri preračunavanju deviznih zneskov se uporabi fiksno menjalno razmerje med DEM in EUR na dan ; 1 EUR = 1,95583 DEM in srednji tečaj Banke Slovenije na dan ; 1 EUR = 230,3 SIT. Pridobivanje lokacije odlagališča NSRAO Dejavnosti za vrednotenje prostora so povečini že izvedene, zato so podatki o že vloženih sredstvih povzeti iz poslovnih in finančnih poročil ARAO ([8] - [13]). Iz študije»določitev stopnje karakterizacije in revizija programa terenskih raziskav«[15] je bila vzeta ocena stroškov programa terenskih raziskav za karakterizacijo in potrditev. Ta je bila izdelana na podlagi

63 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 12/37 revizije geoloških smernic za izbor lokacije odlagališča NSRAO in na podlagi osnovnih predpostavk o lokaciji. Pri kvantitativni opredelitvi stroškov karakterizacije je podana ocena efektivnih ur raziskovalnega dela, ki je potrebno za izvedbo posamezne raziskovalne in interpretacijske dejavnosti. Količina potrebnega dela je opravljena na podlagi ekspertne presoje in na podlagi izkušenj pridobljenih na podobnih geoloških raziskavah, ki so bile na področju Slovenije izvajane v preteklosti (v zadnjih 20 letih). Pri tem gre predvsem za geološko geomehanske raziskave v okviru avtocestnega programa v preteklih desetih letih in za raziskave za potrebe podzemnega skladiščenja plina ter nekatere raziskave za potrebe rudarstva. Te raziskave niso neposredno primerljive z raziskavami, ki jih obdelujejo, služijo pa lahko kot osnovno izhodišče za oceno količine efektivno porabljenih ur. Podane vrednosti raziskovalnih del in njihove količine lahko smatramo za ekspertno oceno na podlagi generičnih modelov. Obseg raziskav je v veliki meri odvisen od dejanskih geoloških razmer. Stroški terenskih raziskav so podani le za 3. in 4. fazo terenskih raziskav, ki sovpadata tudi s fazami izbora lokacije NSRAO. Del raziskav, katerih spoznanja vključimo tudi v 5. fazo terenskih raziskav, to je raziskav, ki jih izvajamo v življenjskem obdobju odlagališča, je vključeno tudi v 4. fazo raziskav. Vendar pa natančnejše opredelitve obsega raziskav in s tem tudi ocene stroškov za to fazo ni podana. Vzrok za takšno obravnavo leži v tem, da so terenske raziskave v tej fazi v veliki meri odvisne od narave tehničnih rešitev, ki bodo predlagane za izvedbo odlagališča NSRAO. 10% stroškov smo zato od četrte faze odšteli in jih upoštevali v stroških obratovanja odlagališča kot stroške monitoringa, saj se nanašajo na življenjsko dobo odlagališča in ne samo na izgradnjo. Stroški odkupa zemljišča so zgolj grobo ocenjeni. Za podzemno odlagališče je predvideno 6 ha površine zemljišča. Predpostavljena cena 1 m 2 komunalno neopremljenega zemljišča je 5 EUR. V analizi občutljivosti sta dodani še dve različni ceni odkupa zemljišča. Pogajanje z lokalnimi skupnostmi in informiranje (komunikacijske dejavnosti) Stroški so ocenjeni na podlagi študije Komunikacijske dejavnosti v podporo izboru lokacije za odlagališče NSRAO [17], ocene stroškov delovanja mediatorja, poslovnih poročil za pretekla leta in na osnovi programa dela za leto 2003 ([8] - [13]). Dejanski končni stroški, ki bodo nastali med postopkom izbora lokacije, bodo lahko precej drugačni, in sicer znižani ali zvišani. Načrtovanje in pridobivanje dovoljenj V to kategorijo stroškov spadajo vsi stroški od začetka projekta do obratovanja, povezani s pripravo dokumentov, povezanih s pridobivanjem raznih soglasij in dovoljenj za izgradnjo in

64 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 13/37 obratovanje odlagališča. Zaradi specifičnosti posega v prostor, ki ga predstavlja odlagališče NSRAO, je težko povsem razdelati sosledje aktivnosti v planerskem postopku načrtovanja odlagališča in vključevanje posameznih elementov tehnične dokumentacije ter inštrumentov varstva okolja v postopek. Še težje je vse te sestavne dele celotnega postopka dokončno finančno ovrednotiti, saj ni znan celoten obseg teh dejavnosti, prav tako vrednost del izvedbe dejavnosti izrazito odstopa od vrednosti izvedbe za ostale, nejedrske objekte. Nekatere od obveznih strokovnih podlag, katerih obveznost izdelave nalaga zakonodaja resornim ministrstvom, še niso izdelane ali pa ne vsebujejo problematike odlaganja RAO (študija ranljivosti okolja, celovita presoja vplivov na okolje). Zaradi tega je možno, da bi del teh finančnih bremen padel na investitorja, če ti dokumenti ne bi bili zagotovljeni do začetka gradnje odlagališča. Pri opredelitvi planerskega postopka so bile uporabljene izkušnje iz planerskega postopka pri načrtovanju avtocest. V okviru dejavnosti načrtovanja in pridobivanja dovoljenj so združene posamezne dejavnosti za izdelavo dokumentov, skladno s predpisi: Zakon o urejanju prostora (pogoji in usmeritve za urejanje prostora, analiza stanja, spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov, lokacijski načrt) Zakon o varstvu okolja (analiza stanja strokovne podlage, obremenitev okolja in ogroženost prostora, ničelno stanje, ranljivost prostora, študija o celoviti presoji vplivov na okolje, študija o vplivih na okolje, poročilo o vplivih na okolje) Zakon o graditvi objektov (idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, gradnja, pridobitev dovoljenja za obratovanje) Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in posebnih varnostnih ukrepih pri uporabi jedrske energije (lokacijski pogoji, pogoji za graditev, poskusno obratovanje, zagon in uporabo obratovanje ter zapiranje, varnostno poročilo). Stroški, ki so razporejeni v daljšem časovnem obdobju glede na terminski načrt [18], so bili ocenjeni na podlagi interne presoje na podlagi izkušenj ARAO in APO, julija 2003 in sicer: smernice, strok. podlage, Celovita presoja vplivov na okolje - CPVO, dolgoročni prostorski plan RS, pridobivanje prostorske dokumentacije, ~ 20 mio SIT/leto oziroma mio EUR/leto, Presoja vplivov na okolje - PVO ~10 mio SIT oziroma mio EUR/leto, projektna dokumentacija ~100 mio SIT oziroma 0.43 mio EUR (~1% od zneska celotne investicije). Gradnja odlagališča in infrastrukture Stroški so povzeti iz idejnega projekta za podzemno odlagališče Načrt gradbenih konstrukcij in tehnologije [6]. V oceni stroškov podzemnega odlagališča so upoštevani stroški gradnje vseh

65 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 14/37 objektov odlagališča. Kot osnovna varianta se upošteva varianta podzemnega odlagališča s horizontalnim dostopom. Varianta dostopa z vpadnikom je upoštevana v analizi občutljivosti. Zapolnitev podzemnega dela odlagališča je upoštevana v fazi zapiranja odlagališča. Pri izgradnji infrastrukture do odlagališča je mišljena rekonstrukcija dovozne ceste in javnih cest od NEK, kjer bodo nastali vsi NSRAO vključno z odpadki iz razgradnje do lokacije odlagališča, ter komunalni priključki (daljnovod za električno energijo, priključek vodovoda, priključek na telefonsko omrežje). Ker lokacija odlagališča še ni znana je ocena stroškov izgradnje infrastrukture nemogoča, zato smo v osnovni varianti predpostavili, da bo potrebno rekonstruirati 25 km cest. V stroških je zajeta le rekonstrukcija cest brez rekonstrukcije mostov in podvozov. Ostali del cest pa naj bi zadoščal zahtevam predvidenega transporta. Natančna ocena bo znana, ko bo znana lokacija odlagališča. Predpostavki osnove variante: potrebna rekonstrukcija 25 km cest; ocena stroškov rekonstrukcije cest je mio EUR (200 mio SIT) za 25 km [16], ocena stroškov ostalih komunalnih priključkov je 0.31 mio EUR (70,2 mio SIT), zajemajo pa stroške električnega sistema, vodovodnih in kanalizacijskih instalacij ter telekomunikacijskih vodov [16]. Tehnologija odlaganja Stroški za izdelavo varnostnih ocen in varnostnih analiz (PA/SA) so ocenjeni na podlagi načrta za izdelavo PA/SA analize v Sloveniji po predlogu tujega eksperta, stroški za ostale dejavnosti v okviru tehnologije odlaganja predvsem gre tu za kriterije sprejemljivosti NSRAO - pa so ocenjeni na podlagi interne presoje ARAO, v višini mio EUR/leto (10-20 mio SIT/leto). Nadomestila Podatki o stroških nadomestil so povzeti iz dokumenta Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta [21], ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela v decembru V tej Uredbi je odlagališče NSRAO uvrščeno med jedrske objekte, za katere znaša fiksni znesek nadomestil 54 % od osnove za nadomestili za omejeno rabo prostora, ki je določena v 4. členu Uredbe na ,00 EUR. Nadomestilo za leto obratovanja odlagališča NSRAO znaša po preračunu ,00 EUR.

66 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 15/37 Izplačevanje sredstev iz skladov se prične s pridobitvijo dovoljenja za obratovanje, vendar so določena izplačila v skladu s 5. členom te Uredbe predvidena že tudi za fazi raziskav in izgradnje, ki se glasi:»za novi jedrski objekt se začne s plačevanjem nadomestila za omejeno rabo prostora v prvem letu po sprejemu programa priprave lokacijskega načrta za umestitev jedrskega objekta v prostor, v skladu s predpisom o urejanju prostora, in sicer lokalnim skupnostim, kjer se skladno s programom priprave tega lokacijskega načrta izvajajo terenske raziskave ali skladno z gradbenim dovoljenjem gradnja objekta. Višina nadomestila za omejeno rabo prostora lokalnim skupnostim iz prejšnjega odstavka je 10 odstotkov osnove nadomestila za omejeno rabo prostora, določena za posamezni jedrski objekt iz prejšnjega člena.«v primeru odlagališča NSRAO je ta vsota ,00 EUR. Uredba navaja tudi prehod iz nadomestila med terenskimi raziskavami in gradnjo v nadomestilo za obratovanje, in sicer v zadnjem odstavku 5. člena:»za novi jedrski objekt v obratovanju se začne s plačevanjem nadomestila za omejeno rabo prostora v prvem letu po sprejemu programa priprave lokacijskega načrta za umestitev objekta v prostor za novi jedrski objekt.«prav tako je v 6. členu določeno, da se preneha plačevanje nadomestila za omejeno rabo prostora v prvem letu, ko pristojni upravni organ ugotovi, da je razgradnja (oziroma zapiranje) zaključena Analiza in ocena stroškov izbora lokacije in izgradnje podzemnega odlagališča NSRAO Analiza in ocena stroškov izbora lokacije in izgradnje podzemnega odlagališča NSRAO je narejena za osnovno varianto podzemnega odlagališča (V01), ki predvideva: podzemno odlagališče na globini približno 50 m pod površino, dostop s horizontalnim rovom (v mehki, slabo prepustni hribini) tunelski tip odlagališča, z vsemi kratkoživimi NSRAO iz NEK, vključno s predvidenimi količinami NSRAO, nastalimi pri razgradnji NEK, z odlagalnimi in brez tistih objektov in naprav za pripravo in obdelavo odpadkov, ki so v skladu s planom razgradnje predvideni v NEK, upoštevani pa so vsi potrebni spremljajoči objekti in nujni

67 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Modul 3 Str. 16/37 objekti in naprave za sprejem in pripravo odpadkov za odlaganje (stiskanje, popravila poškodovanih sodov, vsebnikov, ), načrtovani rok izgradnje 2013, brez zamude. Terminski načrt dejavnosti izbora in izgradnje odlagališča [18], [19] je izdelan na podlagi strategije ravnanja z NSRAO [4] in zakonodajnih zahtev, ki določajo, da mora biti odlagališče zgrajeno do konca leta Podan je na diagramu 1. Zajema vse aktivnosti, ki so potrebne za izbor lokacije in izgradnjo odlagališča in ki poleg tehnično-tehnoloških dejavnosti vključuje tudi komunikacijske dejavnosti pridobivanja soglasja javnosti na lokaciji, kjer bo odlagališče. Plan je terminsko realističen, vendar ne predvideva večjih zamud pri izvajanju posameznih dejavnosti. Pri izboru lokacije se iz izkušenj iz preteklih let pričakuje odpor javnosti, zato je za pogajanje z lokalnimi skupnostmi v okviru komunikacijskih dejavnosti namenjeno dodatno obdobje do leta 2010 skupaj. Aktivnosti za izbor lokacije in izgradnjo odlagališča, ki so razdeljene na šest glavnih skupin dejavnosti s številnimi poddejavnostmi, skladno z opisom, podanim v načinu ocenjevanja stroškov, se izvajajo sočasno, nekatere pa si sledijo. Časovne omejitve so tesne, zato je za izpolnjevanje zadanih ciljev njihova usklajenost zelo pomembna.

68 Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG Str. 17/37 Diagram 3.1. Terminski načrt izbora lokacije in izgradnje podzemnega odlagališča NSRAO APO d.o.o. dok.br.: /06 ARAO št.dok. T-1123/03 Rev. 0