Žuželke (Insecta) so najbolj pestra, številčna in razširjena skupina živali; poznanih je čez vrst prevladujejo kopenske vrste

Transcription

1 Žuželke (Insecta) med vsemi živalmi so najbolj pestra, številčna in razširjena skupina živali; poznanih je čez vrst (70% vseh vrst živih bitij), verjetno pa živi čez milijon različnih vrst (nekateri entomologi - strokovnjaki za žuželke, govorijo celo o 30 milijonih vrst, ki živijo v tropskih gozdovih); prevladujejo kopenske vrste, nekaj je tudi sladkovodnih, le nekaj vrst živi v pasu bibavice (ozek pas obale morja, kjer sta plima in oseka najbolj vidni); so edini nevretenčarji, ki so sposobni aktivnega letenja (to je uspelo le še vretenčarjem);

2 njihovo telo je izjemno dobro prilagojeno na življenje na kopnem in v ekstremnih okoljih; sestavljeno je iz glave, oprsja in zadka, nekateri členi trupa so se med seboj zlili. Na oprsju imajo 3 pare členjenih nog in 2 para kril, ki sta lahko tudi zakrnela. Primitivne žuželke kril še nimajo razvitih; čeljusti nekaterih žuželk so velike (rogač), močne (sršen), lahko so preobražene v sesalo (metulji, komarji), kljunec (stenice), lizalo (muhe) ali pa popolnoma manjkajo (enodnevnice); za žuželke je značilna popolna preobrazba, za nekatere skupine žuželk pa nepopolna preobrazba. žuželke delimo v dve večji skupini in sicer brezkrile pražuželke (Apterygota) in na leteče žuželke (Pterygota).

3 Žuželke Vir: rogač, metulj, stenica, muha; pridobljeno ;

4 Glavne skupine žuželk 1. Pražuželke (Apterygota) 2. Kačji pastirji (Odonata) 3. Ravnokrilci (Orthoptera) 4. Ščurki (Blattaria) in bogomolke (Mantoidea) 5. Termiti (Isoptera) 6. Kljunate žuželke (Hemiptera) 7. Hrošči (Coleoptera) 8. Kožekrilci (Hymenoptera) 9. Metulji (Lepidoptera) 10. Dvokrilci (Diptera)

5 Krilate žuželke-skupne značilnosti telo je podolgovato, disimetrično in deljeno v glavo, oprsje in zadek; na glavi je poleg enega para tipalnic še par sestavljenih oči, imenovanih pikčaste oči (oceli); lahko zaznavajo tudi ultravijolično svetlobo, celotno sliko pa sestavljajo manjše sličice; oprsje je pogosto močno in ščitasto, sestavljeno iz treh členov; vsak člen nosi en par členjenih nog; na zadnjih dveh členih oprsja so s hrbtne strani je pri večini žuželk nameščena kožnata krila, ki lahko tudi zakrnijo (npr. pri ušeh in bolhah).

6 Krilate žuželke-skupne značilnosti zadek je pri večini vrst zgrajen iz 11 osnovnih členov; nekateri redovi žuželk (npr. vrbnice in enodnevnice) imajo na zadku izrastke, ki jih imenujemo cerki; čutila so zelo razvita, najbolj mehanski receptorji (razne dlačice in jamice z dlačicami v nogah in na zadku); mnoge žuželke se oglašajo s pomočjo drgnjenja organov (kril in nog), kar imenujemo stridulacija (škržati, črički); samci in samice se lahko razlikujejo (kresnice, metulji) ali pa so si zelo podobni; spolni organi so kompleksni, dobro razviti;

7 Pražuželke (Apterygota) Predstavnik skakačev Srebrna ribica (Lepisma saccharina), Vir: pražuželke; pridobljeno ;

8 Pražuželke-skupne lastnosti so najprimitivnejša skupina žuželk; prvotno nimajo razvitih kril; so nekaj mm velike, v glavnem talne živali, ki se hranijo z drobirjem ali plenijo manjše žuželke:

9 Delitev pražuželk - na red - dvorepke (Diplura); imajo dolge tipalnice, nimajo pa oči, na zadku je en par cerkov, ki sta lahko preoblikovana v klešče, s katerimi lovijo manjši plen; - proturi (Protura), nimajo oči in tipalnic, prednje noge so podaljšane in nadomeščajo tipalnice; - skakači (Collembola); ustni organi so vpotegnjeni v glavo, imajo sposobnost skakanja; - ščetinorepki (Thysanura), ki imajo ustne organe zunaj glave; v to skupino sodi splošno znana srebrna ribica (Lepisma saccharina).

10 Kačji pastirji (Odonata) Vir: kačji pastirji; pridobljeno ;

11 Kačji pastirji skupne lastnosti med žuželkami so najhitrejši in najspretnejši letalci; so plenilci, z dobro razvitimi čeljustmi in velikimi sestavljenimi očmi na glavi; zadek je dolg in vitek ( modro, zeleno ali rdeče obarvan); imajo nepopolno preobrazbo, ličinke, ki živijo v sladkih vodah, se prehranjujejo z vodnimi živalmi; iz časa karbona so znani orjaški kačji pastirji (Meganeura), ki so imeli razpon kril tudi do 75 cm; do danes so se kačji pastirji zelo malo spremenili, preživele pa le manjše vrste.

12 Razdelitev kačjih pastirjev Glede na strukturo kril jih delimo v dve skupini: 1. enakokrili (Zygoptera) in 2. raznokrili kačji pastirji (Anisoptera) enakokrili kačji pastirji so počasni letalci, prednja in zadnja krila imajo enako ožiljena, lahko jih zložijo skupaj čez telo; zelo pogosta predstavnika pri nas sta modri bleščavec (Calopteryx virgo) in obvodna zverca (Lestes sponsa); raznokrili kačji pastirji imajo različno ožiljena krila, ki jih ne morejo zložiti, zato so zravnana; znani rodovi so spremljevalec (Anax), studenčar (Cordulegaster), porečnik (Gomphus) in ploščec (Libellula);

13 Ravnokrilci (Orthoptera) Samica poljskega murna Kobilica meri od 15 do 25 mm Bramor meri od 35 do 50 mm meri od 20 do 26 mm Vir: ravnokrilci; pridobljeno ;

14 Ravnokrilci skupne lastnosti v to skupino uvrščamo: kobilice (Tettigonioidea), saranče (Caelifera) in murne (Grylloidea), nekoč pa so k tej skupini prištevali tudi posnemalce (Phasmida) in bogomolke (Mantodea); telo je bočno stisnjeno in nekoliko podolgovato; zanje je značilna nepopolna preobrazba.

15 Ravnokrilci lastnosti kobilice imajo krila zložena strehasto ob telo, prvi par kril je bolj kožnat, imajo dolge tipalke. Oči in ustni organi (grizalo) so dobro razviti. Večina vrst je rastlinojedih, nekatere pa so plenilske, oglašajo na podoben način kot murni, le da je zvok podoben cvrčanju; saranče imajo kratke tipalnice. Zanje je značilno, da se lahko v ugodnih razmerah zelo hitro namnožijo in v milijonskih rojih požrejo vso vegetacijo področja kjer se hranijo (v severni Afriki na ta način vplivajo na širjenje puščav) murni so znani po tem, da se z drgnjenjem kril oglašajo (stridulirajo); predstavnik murnov je tudi bramor (Gryllotalpa gryllotalpa), ki ima prednje noge močne in prilagojene za kopanje v zemlji. Danes veljajo bramorji, zaradi prekomerne uporabe pesticidov, za ogroženo vrsto.

16 Saranče (Caelifera) Vir: Saranče (Caelifera); pridobljeno ;

17 Ščurki (Blattaria) in bogomolke (Mantoidea) Vir: ščurki in bogomolke; pridobljeno ;

18 Ščurki - značilnosti so omnivori; imajo dobro razvite čeljusti; telo je sploščeno, na glavi imajo dolge tipalnice in so zelo dobri in urni tekalci, velikost telesa je menda primerljiva s hitrostjo geparda; pri nas živi nekaj gozdnih vrst, po svetu pa sta razširjena kuhinjski ščurek (Blatta orientalis) in ameriški ščurek (Periplaneta americana); problematnični so njihovi iztrebki in slino pogosto prenašajo nalezljive bolezni; samice so večje od samcev. Jajčeca odložijo v poseben rjavkast kokon, iz katerega se razvijejo ličinke; preobrazba je nepopolna.

19 Bogomolke - značilnosti so sorodne ščurkom; pri nas živi navadna bogomolka (Mantis religiosa) in spominja na veliko kobilico. ima značilne dolge prednje lovilne noge, trikotna glava in velike oči dajejo prepoznaven videz tem plenilcem; samice v času parjenja požrejo samce in si tako zagotovijo dovolj belajovin za zarod.

20 Termiti (Isoptera) Termiti so različnega videza Delavci (svetle barve) in vojaki Termitnjaki so lahko, glede na vlogo, ki jo opravljajo. (s temnimi glavami, z močnimi čeljustmi). visoki tudi do nekaj metrov kljub temu pa je še večji del termitnjaka pod površjem Vir: termiti; pridobljeno ;

21 Termiti (Isoptera) - značilnosti imajo izjemno pomembno ekološko vlogo na traviščih Afrike, Avstralije in Južne Amerike; po videzu in socialnemu načinu življenja spominjajo na mravlje, z njimi niso v bližnjem sorodu; kolonijo termitov navadno tvori jajcerodna samica (kraljica), ki ima močno nabrekel zadek in se pari le enkrat v življenju, živi tudi 15 let; v istem termitnjaku živi več generacij;

22 termitnjak je umetna tvorba iz strjene sline in kepic zemlje, ki jo izdelajo termiti delavci in je ogromnih dimenzij; pod vidnim delom je velik sistem razvejanih podzemnih rovov in hodnikov; najbolj znani termiti so kompasni termiti (Amitermes meridionalis) -termitnjake postavljene v smeri sever-jug; so nekrilati, vendar v času spolne zrelosti mladim samicam in samcem zrastejo krila in začnejo rojiti; so glavna hrana mnogim vretenčarjem.

23 Kljunate žuželke (Hemiptera) Vir: kljunaste žuželke; pridobljeno ;

24 Kljunate žuželke (Hemiptera) Med kljunate žuželke sodijo: stenice, škržati, kaparji, slinarice, listne uši.

25 Kljunate žuželke (Hemiptera) - značilnosti Stenice (Heteroptera); prednji par kril močnejši in na bazi odebeljen, zadnji par pa je prozoren; mnoge vrste imajo krila zavarovana s ščitastim oprsjem; večina stenic je obarvanih, mnoge so neokusne ali celo strupene; ustni organi so preobraženi v kljunec.

26 V Sloveniji živijo: jagodna stenica izloča smrdljivo snov s katero se ubrani pred plenilci; nekatere stenice so plenilci, primer je hrbtoplovka (Notonecta glauca), ki živi v vodi obrnjena na glavo in se z nogami dotika vodne gladine ali vodni škorpijon (Nepa rubra), ki ima prednje noge podobne škorpijonovim škarjam, iz zadka pa mu štrli dolga dihalna cevka; vodni drsalci (Gerridae) so lovci na vodni gladini in imajo izjemno občutljive dlačice na nogah; posteljna stenica (Cimex lectularius), ki nima kril, sesa kri vretenčarjev in je prenašalka nekaterih bolezni.

27 Škržati (Cicadidae) živijo predvsem v sredozemskih in tropskih območjih, pa tudi v Severni Ameriki; z drgnjenjem pokrovk (kril) proizvajajo cvrčeče zvoke; imajo nepopolno preobrazbo, ličinke nekaterih vrst lahko v zemlji preživijo, v stanju ličinke, tudi do 17 let.

28 Listne uši (Aphididae) hranijo se s sokovi rastlin; se razmnožujejo s pomočjo partenogeneze; iz neoplojenega jajčeca se razvijejo mlade ličinke, navadno samice.

29 Hrošči (Coleoptera) Vir: hrošči; pridobljeno ;

30 Hrošči (Coleoptera) - značilnosti so zelo številčna in pestra skupina žuželk; prvi par kril spremenjen v trdne pokrovke, ki varujejo žival pred mehanskimi poškodbami; Letenje omogoča zadnji par kril; večina je plenilcev z močnimi čeljustmi; hrošči imajo popolno preobrazbo; največ vrst živi v tropskih pragozdovih.

31 Najbolj znane vrste hroščev brzci (Cicindelidae) in krešiči (Carabidae) so urni plenilci, ki le redko poletijo.; kozaki (Dytiscidae) in kolovrti (Gyrinidae) so plenilski vodni hrošči; potapniki (Hydrophilidae) so rastlinojedi ki so pri nas ogroženi; kratkokrilci (Staphylinidae) imajo kratke pokrovke in smrdljive žleze; krasniki (Buprestidae) so eni najlepših in največjih hroščev, katerih ličinke živijo v lesu in povzročajo škodo; rogači (Lucanidae) imajo velike čeljusti s katerimi se samci borijo za ozemlje in za samice.

32 Najbolj znane vrste hroščev govnači (Geotrupidae) katerih ličinke živijo na gnojnih svaljkih, ki jih starši oblikujejo z valjanjem po zemlji; majski hrošč (Melolontha melolontha) sodi med skarabeje (Scarabeidae), katerega ličinka (ogrc) se razvija pod zemljo štiri leta.; pokalice (Elateridae) imajo poseben podtrebušni trn s katerim se lahko poženejo v zrak; kresnice (Lampyridae) imajo svetilne organe; kozlički (Cerambycidae) imajo najdaljše tipalnice; lepenci (Chrysomelidae), so najbolj številčna skupina hroščev kamor sodi koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) in rilčkarji (Curculionidae), ki imajo sprednji del glave podaljšan v rilček.

33 Kožekrilci (Hymenoptera) Čebela (Apis mellifera) prinaša Tudi mravlje imajo v času rojenja krila Osje gnezdo cvetni prah v panj Vir: kožekrilci; pridobljeno ;

34 Kožekrilci (Hymenoptera) - razdelitev Med kožekrilce uvrščamo: čebele (Apoidea), čmrlje, ose (Vespidea), peščene ose (Sphecidae), mravlje (Formicoidea), najezdnike (Ichneumonidae), ose šiškarice (Cynipidae), lesne ose (Siricidae) ter še nekatere druge družine.

35 Kožekrilci-groba delitev 1. rastlinske ose (nimajo žela s strupeno žlezo); 2. prave ose; sem sodijo mravlje, ose, čmrlji, čebele, peščene ose in najezdniki; (v zadku posebno želo, ki je opremljeno s strupno žlezo).

36 Kožekrilci (Hymenoptera) - značilnosti najezdniki so parazitske ose, ki odlagajo jajčeca v, ali na telesa ličink drugih žuželk, posebej na gosenice metuljev. Samice imajo dolgo leglo ter poseben nitast izrastek, s katerim prebode telo ličinke in vanjo odloži jajčeca; imajo značilen par opnastih, skoraj usnjatih prozornih kril; imajo popolno preobrazbo; bube so navadno mehke in brezbarvne;

37 mnoge vrste pravih os in čebel so socialne žuželke in živijo v kolonijah; najbolj znana vrsta je domača čebela (Apis mellifera); čeljusti imajo preoblikovane v lizalo in se hranijo z nektarjem ter rastlinskimi sokovi; mravlje so podobno organizirane kot termiti in tudi pri njih šele spolno zrelim osebkom zrastejo krila; sršeni (Vespa crabro) in ose (rod Vespa) so plenilci.

38 Metulji (Lepidoptera) Odrasli metulji se večinoma Ličinka metulja niti najmanj ne spominja Številne vrste nočnih prehranjujejo z nektarjem. na odraslo žival. metuljev so običajno bolj varovalne barve, da so podnevi - v času mirovanja bolj neopazni za morebitne plenilce. Vir: metulji; pridobljeno ;

39 Metulji (Lepidoptera) - značilnosti od vseh žuželk so krila metuljev največja in najbolj pisana, pokrita so z drobnimi luskami, ki se prekrivajo kot strešniki; poznanih je več vrst, živijo po celem svetu, največ v tropskih območjih; zanje je značilna popolna preobrazba; ličinko metuljev imenujemo gosenica in na zadnjih členih zadka so posebni oprijemalni organi, ki opravljajo nalogo nog;

40 tipalnice metuljev številnih vrst so peresasto razrasle in so zelo občutljive na vonj; ustni organi metuljev so preoblikovani v dolgo, spiralasto zvito sesalo; prehranjujejo se s sokovi rastlin, nektarjem ali pa se kot odrasli osebki sploh ne hranijo; nekatere indonezijske vrste moljev se hranijo s krvjo vretenčarjev.

41 Metulji (Lepidoptera) - delitev nekateri delijo metulje na 'nočne' in 'dnevne', kar pa ni pravilno; znani evropski metulji: belini (Pieridae), lastovičarji (Papilionidae), pisančki (Nymphalidae), debeloglavci (Hesperiidae), modrini (Lycaenidae), sovke (Noctuidae), pravi molji (Tineidae), pedici (Geometridae), veščci (Sphingidae), zavijači (Pyraloidea), ovniči (Zygenidae), medvedki (Arctiidae), kokljice (Lasiocampidae) in številni drugi; mnoge vrste so ogrožene in zato zaščitene, predvsem tropske vrste metuljev; posledica pretiranega zbiranja za zbirke in zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora.

42 Dvokrilci (Diptera) Samica komarja sesa kri - hrano, ki je Domača muha (Musca domestica). Košeninar (Tipula paludosa) je bogata s hranilnimi snovmi za jajčeca. podoben velikemu komarju, meri do 25 mm. Vir: dvokrilci; pridobljeno ;

43 Dvokrilci (Diptera) - značilnosti od ostalih žuželk se ločijo po tem, da je pri njih zadnji par kril zakrnel. Ostala sta le betičasta izrastka (haltere), ki omogočata živalim kontrolo letenja in ustvarjata poseben brenčeč zvok; ustni organi so spremenjeni v lizalo ali sesalo; večina vrst se prehranjuje z rastlinskimi sokovi, nekateri so plenilci, mnogi pa sesajo kri.

44 Dvokrilci (Diptera) - predstavniki košeninarji (Tipulidae) so preprostejši dvokrilci, ki so podobni velikim, dolgonogim 'komarjem ; pravi komarji (Culicidae) in obadi (Tabanidae), ki kot golubaške mušice (Simuliidae) sesajo kri. muhe trepetavke (Syrphidae) lebdijo v zraku kot kolibriji, vendar so mnogo bolj spretne. Hranijo se s cvetnim nektarjem; muhe grabežnice (Asilidae) lovijo druge žuželke in jih s pikom usmrtijo, nato jih izsesajo (prebavijo zunaj telesa); zolji (Gasterophilidae) odlagajo jajčeca na sluznice domačih živali (nos in zadnjična odprtina), kjer se razvijejo ličinke imenovane žerke. Te parazitirajo v živali, dokler se ne zabubijo in padejo na tla;

45 prave muhe (Muscidae) so najbolj razširjene; vinske mušice (Drosophilidae), najbolj pogoste v človeških bivališčih. odrasle živali pogosto posedajo po živalskih iztrebkih s katerih sesajo raztopljene organske snovi ali sesajo kri na ranah različnih toplokrvnih živalih, pogosto prenašajo zajedalce in so povzročitelji različnih bolezni; posebaj nevarna sta muha ce-ce (Glossina palpalis); komar mrzličar (Anopheles maculipennis), ki v svoji slini gostita enoceličarje, ki parazitirajo človeka.

46 Ekološki pomen žuželk eden najpomembnejših členov v prehranjevalni verigi; uspeh in razvoj jim je omogočil trden zunanji oklep, sposobnost letenja in z zunanjo lupino obdana jajčeca, kar omogoča razmnoževanje tudi v suhih in mrzlih področjih ter številen zarod; prisotne so v vseh ekosistemih. Predstavljajo velik delež hrane za druge živali; po načinu prehranjevanja jih delimo na: plenilce, zajedavce, rastlinojedce in razkrojevalce;

47 pestrost oblik, barv in vedenjskih obrazcev je žuželke naredila precej izjemne in izstopajoče; nekatere vrste žuželk s pridom izkorišča tudi človek (čebele in sviloprejke), mnoge pa je človek opredelil za 'škodljive ; predvsem socialne žuželke, kot so termiti, mravlje, čebele in ose predstavljajo analogijo človeški družbi (mnogi strokovnjaki so s proučevanjem socialnih žuželk videli nekatere podobnosti s človeško družbo).